Kostno tkivo se nenehno obnavlja, vendar pri osteoporozi razgradnja kosti presega njihovo obnovo. Zaradi tega postanejo kosti krhke, tanjše in bolj dovzetne za poškodbe. Najpogostejši zlomi, povezani z osteoporozo, se pojavijo v kolku, zapestju in hrbtenici, kar lahko vodi do hudih bolečin, invalidnosti in zmanjšanja kakovosti življenja. V Blackbox centru izvajamo preventivne kineziološke programe, s katerimi boste preprečili nastanek osteoporoze

FOTO: Blackbox center

Dejavniki tveganja za osteoporozo

Dejavniki tveganja za osteoporozo vključujejo predvsem starost, saj se kostna gostota po 30. letu naravno zmanjšuje. Z leti se hitrost obnavljanja kostnega tkiva upočasni, kar povečuje tveganje za razvoj osteoporoze. Pri ženskah je tveganje še posebej visoko zaradi hormonskih sprememb po menopavzi, saj se takrat raven estrogena, ki ima zaščitno vlogo za kosti, močno zmanjša. Estrogen namreč upočasnjuje razgradnjo kostnega tkiva, zato je pri pomanjkanju tega hormona razgradnja kosti hitrejša od njihove obnove, kar vodi v osteoporozo.

FOTO: Blackbox center

Poleg starosti in hormonskih sprememb pa pomembno vlogo igra tudi dednost. Če so imeli starši ali stari starši osteoporozo, je tveganje večje, saj lahko genetski dejavniki vplivajo na nižjo kostno gostoto že v mladosti. Tudi nizka telesna teža ali indeks telesne mase (BMI) povečuje tveganje, saj manjša telesna teža pomeni manj obremenitve na kosti, kar zmanjša njihovo stimulacijo za obnovo in krepitev.

Nezadosten vnos kalcija in vitamina D je še en ključni dejavnik. Kalcij je osnovni gradnik kosti, medtem ko vitamin D omogoča njegovo absorpcijo v telesu. Dolgotrajno pomanjkanje obeh hranil vodi v oslabljene in krhke kosti. Poleg tega sta kajenje in čezmerno uživanje alkohola povezana z zmanjšano kostno gostoto, saj negativno vplivata na presnovo kosti in absorpcijo hranil.

Telesna neaktivnost je še en dejavnik tveganja, saj redno gibanje spodbuja obnavljanje in krepitev kosti. Neaktivne osebe imajo večje tveganje za izgubo kostne mase, kar pospeši razvoj osteoporoze. Nekatere bolezni, kot so revmatoidni artritis, motnje ščitnice in bolezni prebavil, ki vplivajo na absorpcijo hranil, prav tako povečujejo tveganje za osteoporozo. Dolgotrajna uporaba kortikosteroidov, ki se pogosto predpisujejo za zdravljenje kroničnih vnetnih bolezni, prav tako negativno vpliva na kostno gostoto, saj ti zavirajo proces obnove kosti in povečajo njihovo razgradnjo.

Kdo najpogosteje zboleva za osteoporozo?

FOTO: Blackbox center

Osteoporoza najpogosteje prizadene ženske, še posebej po menopavzi, ko se raven estrogena, hormona, ki igra ključno vlogo pri ohranjanju kostne gostote, močno zmanjša. Ta hormonska sprememba povzroči pospešeno izgubo kostne mase, kar vodi v povečano krhkost kosti in večje tveganje za zlome. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) ima kar ena od treh žensk nad 50 let osteoporozo, kar potrjuje, da gre za zelo razširjeno zdravstveno težavo med starejšimi ženskami.

Čeprav je osteoporoza pogostejša pri ženskah, tudi moški niso izvzeti. Pri njih se tveganje za razvoj osteoporoze povečuje s starostjo, zlasti po 70. letu, ko se začne postopno zmanjševati raven testosterona, hormona, ki pri moških prav tako pomaga ohranjati kostno gostoto. Osteoporoza pri moških pogosto ostane spregledana, ker se z njo povezujejo predvsem ženske, vendar je pomembno, da se zavedamo, da bolezen prizadene oba spola.

Dodatno tveganje imajo osebe z družinsko anamnezo osteoporoze. Genetski dejavniki lahko vplivajo na razvoj bolezni, kar pomeni, da če so imeli bližnji sorodniki osteoporozo ali pogoste zlome, obstaja večja verjetnost, da bo bolezen prizadela tudi naslednje generacije. Poleg tega imajo ljudje, ki so v otroštvu in mladosti zaužili premalo kalcija in vitamina D, večje tveganje za razvoj osteoporoze v poznejših letih. V tem obdobju je namreč ključnega pomena zadostna preskrba kosti z osnovnimi hranili, saj se največja kostna gostota doseže do približno 30. leta starosti. Nezadosten vnos teh hranil v mladosti lahko povzroči nižjo kostno maso in posledično večjo dovzetnost za osteoporozo v starosti.

Preventivna kineziološka vadba za osteoporozo

Kineziološka vadba je ključnega pomena pri preprečevanju in upočasnjevanju napredovanja osteoporoze, saj z različnimi oblikami telesne dejavnosti in vadbo pripomore k izboljšanju kostne gostote, ohranjanju mišične mase in preprečevanju padcev. Vadba za moč je najboljše sredstvo za izboljšanje gostote kosti, izboljšuje pa tudi mišično moč, ravnotežje in koordinacijo, kar je ključno za preprečevanje padcev in zlomov.

Poleg vaj za moč so zelo priporočljive tudi vadbe, kot sta pilates in joga, ki pomagajo izboljšati držo, gibljivost in ravnotežje. Glavni namen takšnega tipa vadbe je zmanjšanje tveganja za padec, še posebej pri starejši populaciji.

Pozitivni učinki redne vadbe so izboljšana aktivacija antigravitacijskih mišic, ki zagotavljajo pokončno stojo in ravnotežje. S tem zmanjšamo možnost poškodb hrbtenice in kolkov ob morebitnih padcih.

Osnovno vodilo kinezioloških vadb v BlackBox centru je prilagajanje vadbene intenzivnosti glede na trenutno stanje posameznika in sposobnosti. Specifično za osteoporozo je treba v obzir vzeti starost in zdravstveno stanje posameznika.

FOTO: Blackbox center

Za dolgoročne rezultate naj bi redno kineziološko vadbo posamezniki izvajali vsaj dvakrat tedensko, pri čemer naj se izogibajo nenadnim in pretiranim obremenitvam, saj lahko povečajo tveganje za poškodbe. Vadbeni program mora vključevati kombinacijo aerobnih vaj, vaj za moč in ravnotežje, ki bo pripomogla k splošnemu telesnemu zdravju.

Poleg vadbe je nujno poskrbeti tudi za zadosten vnos kalcija in vitamina D, ki sta pomembna za zdravje kosti. Uravnotežena prehrana in zdrav način življenja, ki vključuje izogibanje kajenju in čezmernemu uživanju alkohola, bosta dodatno prispevala k zmanjšanju tveganja za osteoporozo.

Naročnik oglasne vsebine je Blackbox center