Neomejen dostop | že od 9,99€
Tahiti, največji otok južnopacifiškega Družbenega otočja, del francoskega čezmorskega teritorija Francoska Polinezija, ima posebno povezave s Parizom 2024. Tam se bodo namreč odvila olimpijska tekmovanja v deskanju na valovih. Županjina pot je bila sprva napovedana kot pregled nastajajočih olimpijskih objektov, ker pa od tam ni bilo uradno objavljenih fotografij, so jo politični nasprotniki obtožili, da je šla na »počitnice«. Anne Hidalgo je namreč – na svoje stroške – bivanje podaljšala, zdaj pa mora pojasnjevati vse, vključno z računi, piše Reuters.
Tahiti ima še en problem. Lokalno prebivalstvo nasprotuje gradnji 14-metrskega aluminijastega stolpa, češ da bo uničil koralni greben. Idilična vasica Teahupo'o ob laguni (na jugozahodni konici Tahitija) je že gostila nekaj tekmovanj svetovne deskarske lige WSL, a takrat je bil za sodnike dovolj skromen lesen stolp, ki so ga po vsakem dogodku razstavili. Pariz 2024, z veliko ambicijo zmanjšati vplive na okolje, namerava porabiti skoraj pet milijonov evrov za gradnjo veliko večjega kovinskega stolpa s stranišči, klimatsko napravo in prostorom za 40 ljudi, za katerega pravijo, da je nujen tudi zaradi varnostnih standardov.
S spletno peticijo zdaj pozivajo k spremembi načrtov za stolp in 800 metrov dolg servisni kanal skozi greben. Kovinska konstrukcija naj bi zahtevala betonske temelje, za katere aktivisti trdijo, da povzročajo škodo na grebenu in dolgoročne težave ribam, pa tudi ribiški industriji. Do srede so zbrali 150.000 podpisov. Predsednik Francoske Polinezije Moetai Brotherson je predlagal alternativno prizorišče, Taharu'u na zahodni obali Tahitija, kjer je prelom valov bliže obali in sodniki ne bi potrebovali posebne ploščadi.
Organizatorji olimpijskih iger iščejo rešitve, a vztrajajo, da je bil Tahiti izbran prav zaradi mesta Teahupo'o in njegovega legendarnega vala, enega od najlepših in najnevarnejših na svetu, so povedali za Reuters. Razprave in študije se bodo nadaljevale v prihodnjih tednih z vsemi; polinezijsko vlado, okoljskimi združenji in lokalnimi prebivalci.
Če bo Teahupo'o na olimpijskih igrah v Parizu poleti res gostil tekmovanje v deskanju, bo to svojevrsten rekord za najdaljšo razdaljo med mestom gostiteljem in prizoriščem tekmovanja. Do zdaj je rekorder Melbourne leta 1956, ko je bil zaradi avstralskih karantenskih predpisov konjeniški turnir prestavljen v Stockholm, približno 9700 milj (15.600 km) stran od Melbourna. To je bilo drugič, da olimpijske igre niso potekale v celoti v eni državi, prvič se je to zgodilo leta 1920 v Antwerpnu.
Takoj ko je bil Pariz izbran za gostitelja olimpijskih iger leta 2024, so se pojavile informacije, da bo največji otok Francoske Polinezije zamenjal enega od možnih surferskih prizorišč na francoski obali Atlantskega oceana. Predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Thomas Bach ni bil navdušen, ker otok ni najbližje središču iger, »da lahko športniki in gledalci začutijo olimpijskega duha«.
Tahiti, ki ga od Pariza loči več kot 21-urni polet (15.705 kilometrov), je bil izbran skladno z ambicijo organizatorjev, da bi razširili igre po vsej Franciji. »To je največja priložnost za vključitev francoskih čezmorskih ozemelj – prvič v olimpijski zgodovini –, hkrati pa prikazuje bogato in raznoliko dediščino Francije,« piše na uradni strani prireditelja. In še, da bo prizorišče tekmovanja »zasnovano tako, da bo varovalo izjemno naravno okolje otoka. Dogodek ne bo vplival na obalo, gledalci bodo lahko uživali na prizoriščih, medtem ko bodo slavili polinezijsko kulturo, olimpijskega duha in vrednote Pariza 2024«.
Deskarski dogodek bo predvidoma potekal v treh dneh konec julija 2024. Toda lokalno prebivalstvo prav tako ni navdušeno nad odločitvijo organizatorjev, da v zalivu parkirajo ladjo hotel in na njej nastanijo športnike ter drugo osebje.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji