Neomejen dostop | že od 9,99€
Tudi če Novak Đoković ne bi zmagal na Odprtem prvenstvu Avstralije, bi njegova navzočnost lahko spodbudila tiste, ki ga občudujejo in mu želijo biti podobni, k proticepilskemu razpoloženju. To je ena od obrazložitev, ki jih je objavilo zvezno avstralsko sodišče po nedeljski odločitvi, da minister za priseljevanje Alex Hawke ni ravnal nerazumno ali nelogično, ko je preklical športnikov vizum. Po poročanju britanskega tabloida The Sun naj bi najboljši teniški igralec na svetu razmišljal o tožbi avstralske vlade.
Novak Đoković je v ponedeljek že prispel v Beograd, s čimer se je končala enajst dni dolga saga v Melbournu, ki je po eni strani utrdila položaj športnika na piedestalu srbskih junakov, po drugi strani pa še bolj zaostrila razdvojenost glede cepljenja proti covidu-19. Srbskemu tenisaču, ki je na Odprtem prvenstvu Avstralije zmagal že devetkrat, so sprva dovolili prihod v državo na podlagi zdravstvene izjeme, pozneje pa so, ker vztraja pri statusu necepljenega, to preklicali na podlagi diskrecijske pravice ministra za priseljevanje.
Zadnjo besedo so imeli trije sodniki zveznega sodišča, ki so v nedeljo soglasno odločili, da zaskrbljenost Alexa Hawka, da bi Đokovićev nastop lahko spodbudil proteste in vplival na odnos do cepljenja, ni bila nerazumna. Kot so poudarili sodniki James Allsop, Anthony Besanko in David O'Callaghan, niso presojali o modrosti ministrove odločitve, pač pa, ali je bila zakonita ali ne.
»Ikona svetovnega tenisa lahko vpliva na ljudi vseh starosti, predvsem pa na mlade in občutljive, ki bi ga lahko posnemali. To je jasno in za to ni treba predložiti dokazov,« je med drugim zapisalo sodišče ter dodalo, da minister za priseljevanje ni bil dolžan navesti razlogov za preklic vizuma, a je to kljub temu storil, kar dokazuje, da jih je dobro proučil. »To je odločitev, ki je v interesu javnosti. Športni junak, ki ga občudujejo in posnemajo, lahko s svojim početjem vpliva na zdravje in red, navsezadnje javni interes.«
Sodišče je vzelo v obzir tudi osrednji argument Đokovićeve pravne ekipe. Ta je namreč trdila, da minister ni navedel dokazov, da bi njegova navzočnost lahko »spodbujala razpoloženje proti cepljenju«. Kot so ugotovili sodniki, je javnost vedela ali vsaj zaznavala, da se Đoković ne namerava cepiti. Iz tega je lahko tudi sklepala, da mu ni naklonjen.
So pa sodniki izrazili pomislek, ali je mogoče shode in proteste za svobodno izražanje političnih ali socialnih stališč opredeliti kot grožnjo dobremu redu.
Đoković sicer še vedno ne daje izjav, vsekakor pa je na očeh javnosti. Britanski The Sun je tako objavil, da teniški as razmišlja o tem, da bi avstralsko vlado tožil za 3,8 milijona evrov zaradi neprimerne obravnave; to naj bi bila tudi nekakšna odškodnina za zmago na prvenstvu v Avstraliji.
Medtem vse kaže, da zato, ker ni cepljen, ne bo mogel nastopiti niti na Odprtem prvenstvu Francije. Po podatkih Združenja teniških igralcev (ATP) le trije tenisači stoterice najboljših na svetovni lestvici niso cepljeni.
Da identifikacija s športnikom vpliva na stališča in vedenje posameznika, se strinja prof. dr. Klement Podnar z ljubljanske fakultete za družbene vede: »Vpliv znanih športnih osebnosti izhaja iz kombinacije tega, da so zaznani kot mojstri določenih veščin, zaupanja vredni in telesno atraktivni. Njihova moč je v primerjavi z drugimi znanimi osebnostmi še toliko večja, ker se jih zelo pogosto heroizira. To pomeni, da so ob svojem slovesu in izgledu občudovani še zaradi svojih sposobnosti, poguma ali plemenitih lastnosti in kot taki vredni posnemanja.«
Pandemija je v to vnesla še nekatere druge dimenzije. »V literaturi so znani številni primeri, ki kažejo, kako lahko znane osebnosti vplivajo na ljudi s širjenjem napačnih informacij in zagovarjanjem nezdravih praks. Prav tako obstajajo nekateri dokazi, ki kažejo, da v povprečju ljudje vidijo znane osebnosti bolj kredibilne od medicinskih strokovnjakov, kar ima lahko v okoliščinah zdravstvene krize pomembne posledice za širjenje proticepilskih stališč.«
Nedavno objavljena študija je po sogovornikovih besedah pokazala tudi pomembno pozitivno povezavo med odnosom proti cepljenju in občudovanjem slavnih osebnosti. »Med drugim raziskovalci ugotavljajo, da so ljudje z močnim občudovanjem slavnih bolj zaskrbljeni zaradi možnih stranskih učinkov cepiv, komercialnega dobička farmacije in se nagibajo k naravni imunosti kot rešitvi.«
Kot je dodal Klement Podnar, so to le nekatera dejstva, ki pojasnjujejo, zakaj se je avstralska vlada, ki jo tako kot druge vlade po svetu skrbijo proticepilska stališča in njihov zagon, v primeru znanega srbskega tenisača odločila, kot se je. »Ali se je ob visoki precepljenosti Avstralcev odločila prav, pa je drugo vprašanje.«
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji