Cime z novim načinom življenja

Naslednji petek bi se moral začeti letošnji nogometni vrhunec, evropsko prvenstvo, a za zdaj se lahko veselimo le nadaljevanja lig in pokalov v nekaterih državah, tudi pri nas.

To je bil popoln šok. Sploh za nas, športnike. Kar naenkrat, čez noč. Zjutraj se zbudiš in ne smeš več na teren in trenirat. Še pred nekaj meseci smo se že veselili prvenstva in komaj čakali, da se spektakel začne, potem pa šok. Hvalabogu, da je to za nami. Zdaj se prilagajamo novim razmeram in se pripravljamo na domače prvenstvo, da se odigra do konca.
 

Koliko se bo odmor poznal v igri?

Ogromno! To je bil zelo dolg premor brez treningov. In to je velik problem. Če govorim za slovensko ligo, je treba odigrati samo enajst tekem do konca. Vse bo zapakirano v enem mesecu in treba bo hitro končati ligo. Težava je, da tekmovalni ritem ujameš šele po štirih, petih tekmah, takrat bo pa že skoraj konec. A ne le pri nas, govorim tudi za špansko, angleško, nemško ligo. Zdaj sem pogledal tekme nemške lige, ki se je že začela, in imajo velik problem. Pa govorimo o nogometnih mojstrih. Zelo težko bo.
 

V tem prvem krogu po koroni je Bayern slavil prepričljivo s 5 : 0. Ali to pomeni, da je za velike klube z dolgimi klopmi vrnitev lažja? Pri nas se glavna rivala Olimpija in Maribor ne ukvarjata le s premorom, ampak tudi z menjavami na vrhu klubov.

Pri Bayernu je zgodba drugačna. Tam so največji mojstri in oni hitro ujamejo tekmovalni ritem. Večji problem bo za manjše ekipe. Za Olimpijo in Maribor bosta najpomembnejši prvi tekmi. Tisti, ki zmaga v prvih tekmah, dobi hitreje zagon in dodaten veter v hrbet. Tako se dvigne samozavest in greš v preostale tekme samozavesten. Problem je, če izgubiš prvo, drugo tekmo. Tudi največje ekipe lahko zajame negativno vzdušje in potem se je težko dvigniti.
 

V Avstraliji so skušali vzdušje na stadionih brez gledalcev dvigniti tako, da so nogometni navdušenci na tribune poslali svoje slike na velikih kartonih, dokler se med njimi niso pojavile slike Hitlerja in serijskega morilca. Je tudi pri nas kakšna ideja, kako popestriti tekmo brez gledalcev?

Ne vem, bomo videli. O tem bi se morali odločiti določeni ljudje, ki so bolj inovativni, ki imajo bujnejšo domišljijo. Nekaj se bodo že spomnili. Dejstvo pa je, da se na takšne stvari ne smemo ozirati, čeprav je težko. Če Borussia Dortmund, kamor gre 80.000 ljudi na tekmo, igra na praznem stadionu, se bomo morali na to navaditi tudi mi.

Nogomet je šport kontaktov med igro, nato pa tudi ob veselju po zadetku z objemanjem. Zdaj pa tega veselja ni občutiti. Igralci si po zadetku čestitajo s komolci, celo sporne sodniške odločitve med njimi ne dvignejo več toliko prahu. Kako gledate na koronska pravila igranja nogometa?

To ni to! To ni nogomet! Vsi vemo, ko daš gol, je ogromno adrenalina, veselja in normalno je, da te zanese. Ne moreš čez noč menjati pravil. Težko je nadzirati igranje in veselje brez kontakta. Vsi pravijo, in tudi sam menim tako, da dolgo, dolgo ne bo tako, kot je bilo prej.
 

Pri Olimpiji trenirate fante do 15 let. Gre za šolarje, ki so imeli pouk po spletu. Kako pa ste jim vi pripravili treninge?

Kondicijski trenerji so vsakemu poslali program individualnih treningov in moram pohvaliti fante, da so se navodil držali. Se pa pozna, da so mladi in hitreje preidejo v sistem na daljavo. Bili so zelo disciplinirani, sploh ker je bilo vse prepovedano in si težko treniral z žogo.
 

Vi ste večkrat dejali, da sami niste bili vedno disciplinirani in da ste kdaj kakšen trening tudi izpustili. Mislite, da bi se takšnih treningov na daljavo držali?

Vse zakone, ki jih da država, moramo upoštevati. Ampak telo pri športnikih ne more početi nič in biti pri miru. Nastane potreba po gibanju. In bi šel čez te zakone, kar smo tudi naredili. V času korone smo skušali odigrati tekmo malega nogometa tri na tri igralce. Ampak to je bil najkrajši mali nogomet, kar sem jih odigral v karieri. Trajal je pet minut, dokler nas niso policisti nagnali s terena na Krimu. (smeh)
 

Kolesar Jani Brajkovič je zapisal, da je on treniral, medtem ko so drugi igrali računalniške igrice, zdaj pa drugi niso veseli, ko vidijo, v kako dobri formi je. Vi ste znani po igranju igric …

Veliko sem treniral. Blizu imam Golovec, kjer sem prebil precej časa. Računalniške igrice so mi všeč uro ali dve, potem se hitro naveličam. Včasih je bilo drugače, kajti ko si aktiven športnik, ogromno treniraš in igraš tekme, zato potem potrebuješ regeneracijo in počitek. In jaz sem počival in se regeneriral ob igricah.

Vašo tekmovalno kariero so zaznamovale težave z menedžerji in poškodbami. Verjetno je bil njen vrhunec igranje v Lecceju. Kako se spominjate južne Italije, kjer so vas imeli zelo radi?

Začetek je bil izvrsten. Pokazal sem vse, kar znam. Zelo hitro sem navezal stik z navijači in tudi z vsemi v klubu in vzeli so me za svojega. Potem pa so se začele te nesrečne poškodbe in se samo množile. Dvakrat so mi operirali ahilovo tetivo. Pred operacijo sem res dobro igral in bil tik pred podpisom pogodbe za veliki Juventus. Dobesedno so me do podpisa ločevale le še minute. Igrali smo tekmo proti Milanu v Lecceju, ampak po njej sem moral takoj na operacijo, potem pa je šlo le še navzdol.

Včasih se je o vas veliko pisalo po rumenih medijih, s katero punco hodite. In vaših domnevnih deklet so kar veliko našteli. Med njimi se je našla Jasna Kuljaj, ki je v svojo monokomedijo Borka vključila tudi šalo o vas s sedmimi centimetri in sedmimi minutami …

Nisem si ogledal predstave. Ampak ona ima zelo simpatičen smisel za humor, tako da o njej vse dobro.
 

No, zadnje čase pa mediji ne pišejo več o vaših ljubezenskih avanturah, na seznam vaših znamenitih izjav ni dodana nobena nova, tudi na prireditvah, kjer ste bili včasih redno, vas ni več videti. Kje je Cime?

Nič, Cime je moral spremeniti način življenja. Zdaj sem trener, ki mora biti vzor vsem fantom, in zato ni prijetno, da se pojavljam v rumenih medijih. Ni okusno. Če hočeš, da ti v klubu sledijo, moraš biti pametnejši in jih peljati na pravo pot. Ne smem se več iti tega, moram pa se zelo kontrolirati. (smeh) A mi ustreza. Ogromno, vsak dan igram tenis. Tenis je poleg nogometa moja največja ljubezen.
 

Še kdaj začutite tetivo, ki ste jo poškodovali?

Nič več. To je fascinantno smešno. Zdaj ko ne igram več, je tetiva boljša kot pred poškodbo! (smeh)