Od koščene piščali do Ruskega metulja

Dežela Kranjska nima svojega muzeja, so leta 1821 ugotovili udeleženci znamenitega ljubljanskega kongresa. Saj ne, da zamisel o tem ne bi že nekaj časa tlela – prve idejne korake je naredil baron Žiga Zois pl. Edelstein s svojim krogom razsvetljencev, toda prihod Francozov in ustanovitev Ilirskih provinc sta to daljnosežno namero nekoliko odložila. Le nekaj mesecev po ljubljanskem kongresu se je kolesje vendarle zakotalilo.

Deželni stanovi so 15. oktobra 1821 sprejeli odločitev za ustanovitev domovinskega muzeja in izdali razglas, v katerem so poudarili, da bo kulturni hram zbiral vse predmete, ki izkazujejo narodovo ustvarjalnost, zgodovino dežele, nacionalno slovstvo, izdelke človeških rok in bogastva narave. Muzejski hram se je začel polniti s predmeti neprecenljive vrednosti, ki ne pričajo le o zgodovini naroda, ampak tudi muzeja samega.

Delček tega je predstavljen na razstavi na Jakopičevem sprehajališču v ljubljanskem Tivoliju, ki bo odprta do 15. novembra. Deset predmetov iz zakladnice Narodnega muzeja Slovenije, najstarejše muzejske ustanove pri nas, pa predstavljamo tudi mi v fotogaleriji.