Neomejen dostop | že od 9,99€
O enajsterici kandidatk za besedo leta smo lahko razmišljali vse praznične dni, z današnjim pa se na spletni strani Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, njegovih družbenih kanalih in ponudniku spletnih anket 1ka začenja glasovanje za tisto, ki najbolje opisuje leto 2021. Je to dolgi kovid, komunikacija, kronometer, odlok, PCT, poživitven, proticepilec, samotestiranje, sledilnik, stroka ali nemara voda? Kandidatke je izmed predlogov, prispelih na njene naslove, izbrala strokovna komisija ZRC SAZU, med njimi je tudi Delova beseda leta. Razglasitev bo 12. januarja.
Da je izbor, ki smo mu že šest let priča na prehodu med dvema letnicama, bolj dramatičen, bo glasovanje potekalo do tik pred zdajci, torej do 12. januarja opoldne, ko se bo začela slovesna razglasitev besede in kretnje leta ter tudi pesmi leta, sestavljene iz vseh naštetih enajstih besed.
Izbor poteka pod okriljem strokovne komisije, ki jo vodi dr. Simona Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, osrednje vprašanje pa je: Če bi morali leto opisati z eno besedo ali besedno zvezo, katero bi izbrali? Vseh predlogov, ki so jih konec leta prejeli na družbenih omrežjih ZRC SAZU ali MMC, ki prav tako sodeluje v izboru, na spletnem portalu ali po e-pošti, je bilo približno 250. Nobeno presenečenje ni, da so prevladovale besede, povezane z virusom, pandemijo in cepljenjem, še vedno tudi s karanteno, ki je bila beseda leta 2020 – pa ne samo pri nas, temveč po drugih državah, kjer pripravljajo takšne izbore.
Razglasitev Delove osebnosti bo v četrtek, 6. januarja, v Cankarjevem domu; zaradi epidemioloških razmer vabimo k neposrednemu spletnemu prenosu dogodka. Isti večer bodo podeljena Delova novinarska priznanja, razglašena pa bo tudi Delova beseda leta, ki je tradicionalno ena od enajstih finalistk izbora ZRC SAZU za slovensko besedo leta. T. J.
»Med predlogi so predvsem besede, ki orisujejo, kako zdaj drugače živimo, kot smo živeli prej,« je povzela Simona Klemenčič. »Ko smo leta 2016 uvedli izbor, so bili predlogi veliko bolj raznoliki in so pokrivali več plasti življenja,« je dodala. Tudi tokrat se jih je nekaj, denimo, nanašalo na okolje, a bistveno manj kot leta 2019, ko je bila beseda leta podnebje.
Precej je bilo tudi predlogov iz politike, toda samo iz notranje. »V preteklih letih smo imeli med predlogi še trumpizem in podobne besede iz zunanje politike, zdaj pa so prevladovale besede, kakršne so čistka, pritiski, diktatura, janšizem, protesti, upor, volitve, odstop, razdvojenost. V tem smislu bi bila cepljenje zelo primerna beseda, saj ne gre le za to, da se cepiš, ampak tudi za to, da smo se ljudje razcepili na tiste, ki se hočejo cepiti, in tiste, ki se ne bi, in da je človek v precepu, saj ne ve, kaj bi naredil.«
Komisija se je pozabavala tudi med iskanjem neologizmov; med predlogi so bili čipivo, sestavljena iz čipa in cepiva in je zato ravno tako večplastna, brezsmetje za zero waste (gospodarjenje s čim manj odpadki), cepiracija za cepljenje in separacijo, zajlica za obrok, ki ga dobiš namesto zajtrka in malice, nazadek kot nasprotje napredka ... Na koncu si je posebno omembo zaslužila beseda koronijec, ki poimenuje pripadnika generacije, rojene v času korone. »Ta beseda je resna kandidatka, da se bo prijela,« je razmišljala Simona Klemenčič.
O favoritkah ni želela ugibati, je pa o vsakdanji rabi jezika precej mogoče izvedeti iz Jezikovnega sledilnika Centra za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani. Na njem so na vrhu seznama sto besed, ki so najbolj zaznamovale jezik spletnih medijev v lanskem letu, PCT, samotestiranje, cepiti, delta in cepljen.
2016: begunec
2017: evropski prvaki
2018: čebela
2019: podnebje
2020: karantena
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji