Nova infekcijska klinika ne bo pozabila Maksa Fabianija

Dograditev po načrtih biroja Krušec bo prinesla visokotehnološko stavbo z najvišjo stopnjo oskrbe.

Galerija

V visokem pritličju bo oddelek ambulant za dnevno oskrbo bolnikov, ki so ga arhitekti umestili tja zato, ker je ambulantna služba najbolj javni in vsakodnevno uporabljen del objekta. Na prikazu je avla. FOTO: Računalniški prikaz Arhitektura Krušec

Saša Bojc

22. 3. 2025 | 05:00

11:57

A+A-

Na kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana so kljub razvoju stroke v zadnjih desetletjih premalo posodabljali prostore, izbruh covida-19 pa je še dodatno razgalil pomanjkljivosti bolnišnične infrastrukture. V okviru načrta za odpornost in okrevanje se je končno pokazala priložnost za posodobitev. Na javnem natečaju za dograditev klinike leta 2021 je zmagala rešitev, pod katero so se podpisali arhitekti iz ljubljanskega biroja Arhitektura Krušec. V drugi fazi naj bi obnovili tudi stari del.

Z dograditvijo sodobne stavbe ne bodo rešili vseh prostorskih pomanjkljivosti, vendar bodo pridobili pomembne oddelke, kot so urgenca, intenzivna terapija in 24-urna bolnišnica. Predvsem pa bodo uredili oddelek za zelo nalezljive bolezni z možnostjo usposabljanja za njihovo obravnavo, s čimer bo infekcijska klinika prevzela pomembno vlogo v evropski mreži ustanov, ki se lahko spoprimejo z morda danes še neznanimi nalezljivimi boleznimi.

Pred stavbo, kjer so bila doslej asfaltirana parkirišča, je predvidena velika ozelenjena vhodna ploščad s položnim stopniščem, ki bo vodila do novega vhoda v kliniko. FOTO: Računalniški prikaz Arhitektura Krušec

Obstoječa stavba ni ustrezala zahtevanim sodobnim standardom, še posebej je bila problematična urgenca, saj prostori niso izpolnjevali zahtev in normativov, med drugim za čiste prostore, ki so pogoj za certificiranje, prav tako ni bilo prostorov za hospitalizacijo bolnikov s sumom na okužbo z nevarnimi virusi, pojasnjujejo v službi UKC za odnose z javnostmi.

Do zgraditve, predvidoma do druge polovice prihodnjega leta, bo infekcijska klinika delovala na štirih lokacijah (intenzivni oddelki v diagnostično-terapevtskem servisu, ambulante v nekdanjem objektu zavoda za varstvo pri delu, hospitalni oddelek v negovalni bolnici, specialistične ambulante pa na Poljanskem nasipu). Tako stara kot nova infekcijska klinika bosta po gradnji oziroma prenovi po podzemnih hodnikih povezani z gastroenterološko kliniko in prek pediatrične klinike tudi z glavno stavbo hospitala.

Izbruh covida-19 je še dodatno razgalil pomanjkljivosti bolnišnične infrastrukture.

Park z drevesi in ploščadjo za posedanje

Ideja o potrebni prizidavi infekcijske klinike se je porodila še pred letom 2015, ko je bila pripravljena projektna naloga, s prvo fazo oziroma dograditvijo nove stavbe pa bodo pridobili 24.500 kvadratnih metrov prostorov. Arhitekti iz biroja Krušec, ki so z arhitekturno rešitvijo leta 2021 zmagali na javnem natečaju, so si stavbo, ki jo že gradijo, zamislili kot kompakten volumen, ki sledi urbanistični zasnovi UKC in stavbnim karakteristikam tega dela mesta.

Pred stavbo, kjer so bila doslej asfaltirana parkirišča, je predvidena velika ozelenjena vhodna ploščad s položnim stopniščem, ki bo vodila do novega vhoda v kliniko. Med historično in spomeniško zaščiteno stavbo gastroenterološke klinike Maksa Fabianija in infekcijsko kliniko je zasnovan park z drevesi, ozelenjenimi svetlobniki in teraso, kjer bodo bolniki in zaposleni lahko sproščeno posedali. Ozelenitev okoli klinike pa je zasnovana tako, da bodo imele vse bolniške sobe čez nekaj let, ko bodo drevesa zrasla, pogled na krošnje.

Notranji prostor prizidka so si arhitekti zamislili kot dvokoridornega; ob fasadah so nanizane bolniške sobe, na sredini pa je po vsej dolžini servisni trakt s prostori, namenjenimi oskrbovanju bolniških sob na obeh straneh stavbe. Pogled s strani. FOTO: Računalniški prikaz Arhitektura Krušec

Kot pripoveduje arhitekt Tomaž Krušec, so si notranji prostor novega prizidka zamislili kot dvokoridornega. »To pomeni, da so ob fasadah nanizane bolniške sobe, na sredini pa je po vsej dolžini servisni trakt s prostori, namenjenimi oskrbovanju bolniških sob na obeh straneh stavbe. Gre za najbolj racionalno in učinkovito zasnovo sodobnih bolnišničnih objektov, ki zaposlenim in bolnikom omogoča najkrajše poti in povečuje preglednost vseh bolniških sob,« pojasnjuje. Sicer pa bo klinika po vertikali organizirana v več oddelkov, servisni prostori bodo v spodnjih dveh kletnih etažah.

Urgenca, ambulantna služba, pediatrični oddelek

Urgenco so postavili v polkletno etažo, vkopano le malo več kot meter, nad to višino bo linija oken, tako da bo etaža z naravno svetlobo osvetljena po celotnem obodu stavbe. »Za to smo se odločili, ker urgenca infekcijske klinike ni običajna urgenca, prav tako ne oddelek, ki bi hotel biti na očeh naključnih mimoidočih, saj tu obravnavajo paciente v posebnih bolezenskih stanjih in osebnih stiskah, zato smo jim z značilno tlorisno zasnovo skušali omogočiti več zasebnosti. Prav tako so to bolniki s potencialno nalezljivimi boleznimi, ki morajo biti izolirani od drugih. S prestavitvijo urgentne službe v polklet pa smo tudi zakrili poglede na urgentna in druga vozila,« še pojasnjuje sogovornik.

Nad urgenco, v visokem pritličju, bo oddelek ambulant za dnevno oskrbo bolnikov. V pritličje so ga umestili zato, ker je ambulantna služba najbolj javni in vsakodnevno uporabljen del objekta, sem vsak dan prihajajo različni bolniki z vseh koncev Slovenije. V prvem nadstropju bo domoval pediatrični oddelek, v drugem in tretjem pa intenzivni in polintenzivni oddelek.

V prvem nadstropju bo domoval pediatrični oddelek. FOTO: Računalniški prikaz Arhitektura Krušec

»V najvišjem, četrtem nadstropju bo oddelek za zelo nalezljive bolezni, izveden po standardih, kakršnih doslej pri nas še nismo imeli. Epidemija covida-19 je pokazala, da vsaka država potrebuje oddelek, ki omogoča oskrbo pacientov s takšnimi boleznimi, saj je le tako mogoče bolnike in zaposlene zavarovati pred širjenjem nalezljivih bolezni,« še poudarja Tomaž Krušec.

Dodaja, da bo v stavbi tudi velika in kompleksna operacijska dvorana, ki bo omogočala izvedbo operacij na bolnikih z zelo nalezljivimi boleznimi. Čeprav bo to visokotehnološka stavba, pa je zasnovana tako fleksibilno, da vsak dan lahko deluje kot običajna klinika.

V stavbi bo tudi velika in kompleksna operacijska dvorana, ki bo omogočala izvedbo operacij na bolnikih z zelo nalezljivimi boleznimi. FOTO: Računalniški prikaz Arhitektura Krušec

»Stavba ustreza visokim evropskim ekološkim standardom, ki za bolnišnične stavbe zahtevajo skoraj ničenergijsko gradnjo. Sodobni predpisi in standardi za bolnišnične sobe med drugim določajo veliko osvetljenost notranjosti, kar pripomore k dobremu počutju bolnikov. Temu primerno smo zasnovali fasado, ki poleg zagotavljanja osvetlitve in pogledov iz notranjosti ven prispeva k skoraj ničenergijski stavbi. Fasadno opno pa smo enotno oblikovali tudi zato, da bi tvorila nevtralno ozadje bogati strukturi fasade gastroenterološke klinike in s tem poudarila pomen spomeniško zaščitene Fabianijeve stavbe,« kar Krušec šteje za izkaz spoštovanja do arhitekturne dediščine.

Mestna ubožnica pred nadzidavo Vir Marko Pozzeto: Max Fabiani, Ein Architect Der Monarchie, 1983

Prva Fabianijeva stavba v Ljubljani

Kot so pojasnili na zavodu za varstvo kulturne dediščine, je bila stavba današnje gastroenterološke klinike prva, ki jo je arhitekt Maks Fabiani načrtoval v Ljubljani, in je danes varovana kot stavbna dediščina.

V njej je domovala mestna ubožnica, ustanovljena na pobudo župana Ivana Hribarja, ki je naročil gradnjo po vzoru ubožnice v nemškem mestu Eberferld. Gradnjo leta 1900 je vodil Ivan Zemljič, gradilo je stavbno podjetje Tonnies, že leto pozneje pa je župan ubožnico odprl.

Glede na funkcijo in lokacijo, odmaknjeno od mestnega jedra, je arhitekt Fabiani stavbo oblikoval enostavno, vendar premišljeno. Na fasadi ob Japljevi ulici je vhod poudaril z rizalitom in portalom z mestnim grbom, ki je nakazoval javno mestno stavbo. Mestna ubožnica z nizi velikih oken, ki so izdatno osvetljevala notranjščino, je bila prva tovrstna sodobna mestna stavba, saj je izpolnjevala takrat visoke higienske in sanitarne standarde, imela pa je tudi svojo ekonomijo. V pritličju sta bili velika jedilnica in spalnica za moške, prvo nadstropje je bilo namenjeno ženskam. Ubožnica je imela kuhinjo, sobe za posle, pralnico in kopalnice, kar je dokazovalo moderno zasnovo stavbe.

Po prvi svetovni vojni so zaradi pomanjkanja mest stavbo povišali za eno nadstropje in povečali zmogljivost s 100 na 250 oseb. V svoji zgodovini se je imenovala tudi jubilejna ubožnica, verjetno zaradi cesarjevega pokroviteljstva, o čemer pa ni trdnih dokazov.

Klinika za infekcijske bolezni je bila ustanovljena leta 1945 in je dobila prostore v tej Fabianijevi stavbi iz leta 1901. Po navedbah dr. Tatjane Lejko Zupanc so dotlej bolnike z infekcijskimi boleznimi v ljubljanski bolnišnici zdravili na dveh ločenih oddelkih, v pritličnem paviljonu v stavbi sedanjega mikrobiološkega inštituta in v pritličju stare hiralnice, poznejše stare nevrološke klinike (hospitalizirani so bili bolniki z davico, škrlatinko, tifusom in drugimi kužnimi črevesnimi boleznimi).

Oddelek je bil vedno prenapolnjen, zato so druge infekcije zdravili na internih oddelkih. Ob povojni epidemiji otroške paralize so se začele aktivnosti za novo stavbo, ta je bila zgrajena tudi z ljudskimi prispevki. Dokončana je bila leta 1967 in zgrajena skladno s takrat zelo sodobnimi načeli preprečevanja okužb (med drugim je imela vsaka soba svoje sanitarije).

Na kliniki so bili oddelki za odrasle in otroke ter enota intenzivne terapije (respiracijski center), ki je bila po besedah Lejko Zupančeve sploh prva intenzivna enota terapije in nege v takratni Jugoslaviji. V respiracijskem centru so oskrbovali bolnike z otroško paralizo, virusnim in bakterijskim vnetjem osrednjega živčevja, tetanusom, nevrološkimi boleznimi z odpovedjo dihanja, ki so zahtevale prehodno ali trajno podporo dihanja. Po preselitvi dela infekcijske klinike v novo stavbo je del Fabianijeve stavbe dobil novega uporabnika – gastroenterološko kliniko.

Tisoči pacientov, pomanjkanje prostora

Kot je v časopisu UKC Ljubljana Interno navedla nekdanja predstojnica dr. Tatjana Lejko Zupanc, so se razmere na kliniki hitro spreminjale še pred epidemijo. Število ambulantnih pregledov je z 19.500 v letu 2001 do leta 2015 naraslo že na 35.600 (število hospitalizacij pa s 5900 na 11.000), zato je vse leto primanjkovalo prostora na oddelkih za odrasle in v enoti za intenzivno terapijo, v otroškem delu pa predvsem pozimi.

»Še posebej težko je bilo ob pojavu epidemij in pri pripravah na možen izbruh zelo kužnih bolezni (sars, ptičja gripa, pandemska gripa, ebola …), ko so se običajnim obremenitvam pridružile dodatne kadrovske težave in še hujša prostorska stiska. Ob pojavu covida-19 smo morali kliniko v celoti uporabiti le za obravnavo covidnih bolnikov. To še zdaleč ni zadostovalo in smo morali covidne oddelke odpirati tudi drugje,« je spomnila. Lani, denimo, so ambulantno obravnavali 18.100 bolnikov in jih hospitalizirali 6400.

Dograditev infekcijske klinike

Naročnik: Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana

Avtorji zasnove: Tomaž Krušec, Lena Krušec, Vid Kurinčič, Jurij Nemec, Neža Novak (Arhitektura Krušec)

Čas gradnje: 2024–2026

Gradbeno-obrtniška dela:
Kolektor CGP

Vrednost investicije:
95 milijonov evrov (dozidava in prenova objekta), v načrtu še javni razpis za medicinsko in pohištveno opremo v višini 30 milijonov evrov