Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije ustne bolezni prizadenejo skoraj 3,5 milijarde ljudi, med starejšimi od 20 let jih okoli 7 odstotkov trpi za popolno izgubo zob, med starejšimi od 60 let že 23 odstotkov. Tudi druge ustne bolezni povzročajo ne samo funkcionalne težave, ampak psihične travme in nelagodje v stiku z drugimi, čeprav jih je večinoma mogoče preprečiti z ustrezno higieno, zdravimi prehranskimi navadami ter izogibanjem sladkorju, alkoholu in kajenju. Stanje ustnega zdravja Slovencev ni alarmantno, a z njim tudi ne moremo biti zadovoljni, pravijo na NIJZ.

Pred nedavnim smo poročali o skrb vzbujajočem ustnem zdravju Italijanov po epidemiji covida-19, kakšno pa je stanje pri nas? Po besedah Krunoslava Pavlovića, predsednika odbora za zobozdravstvo pri zdravniški zbornici, se zaradi epidemije ni bistveno poslabšalo, saj so slovenski zobozdravniki poskrbeli, da je bilo zobozdravstvo celo bolj dostopno kot drugi programi zdravljenja in mnogo bolj kot v tujini v času širjenja virusa.

V prvem valu zobozdravstvene ambulante niso delovale le kakšen mesec in pol, poudarja sogovornik, ko so poskrbeli za ustrezno varnost, so skušali delati čim bolj normalno. »Ko je bilo znano, koliko manj raka je bilo odkritega zaradi pandemije – samo v ustni votlini za 30 odstotkov manj – smo skupaj z zdravniško zbornico, zavodom za zdravstveno zavarovanje ter ministrstvom za zdravje decembra 2020 pripravili preventivno akcijo, s katero smo v štirih zdravstvenih domovih preverjali spremembe oziroma odstopanja v ustni votlini. In jih tako odkrili kar nekaj,« je spomnil sogovornik.

Protezo ima več kot polovica starejših

Stanje ustnega zdravja odraslih ter otrok in mladostnikov pri nas je prvič popisala nacionalna raziskava, izvedena leta 2019 v sodelovanju NIJZ z ljubljansko medicinsko fakulteto. To so tudi zadnji obširnejši podatki, ki so na voljo. Tri petine odraslih, to so stari od 18 do 74 let, je svoje ustno zdravje ocenilo kot dobro ali zelo dobro, med njimi je bil višji delež mlajših odraslih, žensk, bolj izobraženih ter prebivalcev mestnega in primestnega okolja, bolje so ga ocenili tudi tisti, ki si zobe umivajo vsaj dvakrat na dan.

Toda pri tretjini je bila kakovost življenja v povezavi z ustnim zdravjem pogosto ali občasno zmanjšana zaradi ene ali več omejitev kot posledice težav z zobmi, s starostjo pa je še upadla. Popolnoma brezzobih je bilo 3 odstotke Slovencev, med starejšimi od 65 let (do 74 let) že 12 odstotkov. Delne ali snemne proteze je imela skoraj petina odraslih, med starejšimi od 65 let kar 60 odstotkov.

Približno sliko so nakazovale že nekatere prejšnje raziskave, tako da večjih presenečenj ni bilo, pravi soavtor raziskave Martin Ranfl, vodja območne enote NIJZ v Murski Soboti. Po njegovem mnenju stanje ustnega zdravja Slovencev ni alarmantno, a z njim tudi ne moremo biti zadovoljni. Zato je treba predvsem okrepiti zavedanje o pomenu ustnega zdravja.

»Veliko je mogoče doseči z rednim umivanjem dvakrat na dan, z zobno pasto s priporočljivo vsebnostjo fluoridov, vsaj enkrat na leto je treba obiskati zobozdravnika, ne le takrat, ko ga zaradi težav potrebujemo. Izogibati se je treba prigrizkom med obroki ter gaziranim sladkim pijačam, starši pa bi morali otrokom pogosteje in dlje pomagati pri ščetkanju,« je sogovornik povzel ključna priporočila.

Toda koliko odraslih jih upošteva? Le sedem od desetih si je leta 2019 čistilo zobe vsaj dvakrat na dan, medzobno ščetko je redno ali občasno uporabljala polovica, strgalo za jezik četrtina. Skoraj vsi so uživali sladkor (le 3 odstotki ne), dve tretjini pa jih je uživalo aromatizirane pijače. Izbranega osebnega zobozdravnika jih je imelo 84 odstotkov, v letu pred raziskavo ga je obiskalo 61 odstotkov, a večinoma zaradi rutinskega zdravljenja. Kar 17 odstotkov jih ni obiskalo zobozdravnika že več kot dve leti. Najpogosteje zato, ker niso zaznali potrebe po tem.

Nenamenska poraba sredstev

Po Pavlovićevih besedah tako slovenski zobozdravniki kot Svetovna zdravstvena organizacija postavljajo v ospredje preventivo že v otroštvu in nato v vseh nadaljnjih življenjskih obdobjih. »Implantati oziroma protetika ne pomenijo zobozdravstvenega zdravljenja, temveč nadomeščajo izgubljeno. Prepričani smo, da bi morali več sredstev nameniti storitvam na področju preventivnih posegov, da bi poškodbe zob in obzobnega tkiva zdravili na začetku. Tu vidimo velik razkorak v košarici storitev. Po mojem prepričanju gre v resnici za nenamensko porabo sredstev za sanacijo posledic ustnih bolezni, ne pa za njihovo preprečevanje in zdravljenje,« je poudaril.

Le sedem od desetih si je leta 2019 čistilo zobe vsaj dvakrat na dan, medzobno ščetko jih je redno ali občasno uporabljala polovica, strgalo za jezik četrtina. FOTO: Shutterstock

Pri nas število zobozdravnikov sicer presega evropsko povprečje, a smo po programih pod polovico evropskega povprečja. Brez osebnega zobozdravnika naj bi bilo 560.000 ljudi, tudi tisti, ki ga imajo v javni mreži, pa zaradi njihove preobremenjenosti prav tako uporabljajo samoplačniške storitve.

»Potrebovali bi še 400 dodatnih programov, da bi bili na ravni evropskega povprečja, prepričani smo, da bi morala zavarovalnica zagotoviti vsaj del refundacij tudi tistim, ki obiskujejo samoplačniške ambulante. Prav bi bilo, da bi si pacient lahko sam izbral zobozdravnika, tistega, ki mu zaupa, ne pa tistega, ki mu ga dodelijo. Zobozdravnik je primerljiv z družinskim zdravnikom, poznati mora pacientov življenjski slog, njegove navade in predvsem razvade,« je povzel.

Kot del tima zlasti pri preventivi štejejo ustne higienike, ki bi po Pavlovićevem mnenju morali biti del osnovnih programov v javni mreži, a zavarovalnica njihovih storitev noče plačati po tržni ceni. »Poleg tega, kako naj higienike, ki so se že šolali na plačljivi zasebni šoli, sploh prepričamo, da bi stopili v javno mrežo. Za zdaj jih je tudi premalo, kader se šele vzpostavlja, saj šola deluje šele nekaj let,« je obenem realen predsednik odbora za zobozdravstvo pri zdravniški zbornici.

Izpuščene prave potrebe prebivalstva

Predlogi stroke so bili že potrjeni na zdravstvenem svetu, predložili so jih skupini pod vodstvom dr. Erika Breclja, zdaj je odločitev na strani odločevalcev. Kot še dodaja Pavlović, zavarovalnica uporablja le statistično analizo stroškov, pri čemer so pogosto izpuščene prave potrebe prebivalstva ali pa se z uvajanjem novih zmanjšuje dostopnost.

Na ZZZS prav tako menijo, da košarica pravic v zobozdravstvu potrebuje posodobitve skladno s hitrim razvojem medicine in tehnologije, da bi zagotovili visoko raven oralnega zdravja prebivalcev. »Zagotoviti bi bilo treba dodatne time v javnem zobozdravstvu in dodatna finančna sredstva ter tako reševati tudi težave zaradi dolgih čakalnih dob in (do)plačil pacientov za zobozdravstvene storitve,« so zapisali v odgovoru.

Podatki ZZZS kažejo, da celotna vrednost in število storitev od leta 2017 stalno rasteta (izjema je pandemično leto 2020). V petih letih se je vrednost zvišala s 133 na 185 milijonov evrov. Lani je bilo opravljenih približno 7,5 milijona storitev, največ preventivnih v zobozdravstvu za mladino (čiščenje zobnih oblog, kontrola plaka, fluorizacija, zalitje fisur, impregnacija zoba ...), sledijo anestezije in zalivke. Bilo je 2,3 milijona obravnav, kar je nekoliko manj kot vsa leta pred epidemijo, a je bilo opravljenih nekoliko več storitev.

Kot pojasnjuje Pavlović, največ preventivnih storitev izhaja iz otroškega zobozdravstva, saj odraslo zobozdravstvo preventive ne pozna v tej obliki. Poraba sredstev se je v zadnjih petih letih med drugim povečevala zaradi uvajanja pravice do belih zalivk, inflacije ter širitve programov in nekaj novih koncesij v paradontologiji in ortodontiji.

Kar zadeva več storitev na obravnavo, sogovornik dodaja, da so zobozdravnikom že med epidemijo svetovali, naj jih ob enem obisku opravijo čim več, tudi zaradi racionalnejše rabe opreme in preprečevanja zdravstvenih zapletov. »Če ob enem obisku zobozdravnik opravi čim več storitev, dolgoročno lahko prepreči zahtevnejše in časovno potratno zdravljenje,« je še pojasnil Pavlović.