Nežna zimska rastlina, ki se ponižno priklanja zemlji

Čedalje toplejše zime so »krive«, da zvončki, eni najlepših znanilcev pomladi, na plan pokukajo vedno bolj zgodaj. Lani so se v Botaničnem vrtu prvi – gre za različico, ki izvira iz doline Dragonje – odprli nekaj dni pred božičem, iz tal pa so pokukali že pred koncem novembra. Tudi v teh dneh bo prestolnica v znamenju teh čudovitih zeleno-belih rastlin.

V zvončku je skrita filozofija življenja

Nikjer v Evropi na prostem ne raste toliko zvončkov kot pri nas. Morda se ravno zato ne zavedamo, kakšno bogastvo imamo pod nogami. Zmotna je tudi misel, da so vsi zvončki enaki. Če se sklonimo in si jih podrobno ogledamo, bomo opazili, kako so si v resnici različni. Opozoriti na pomen in lepoto malih znanilcev pomladi je želja, ki jo v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani zasledujejo s Festivalom zvončkov.

Letošnji bo že osmi po vrsti, med petkom in nedeljo bi radi z njim opozorili javnost na te lepe rastline. Program je zasnovan tako za otroke kot tudi za odrasle. Od prodajne razstave zvončkov in zanimivih predavanj – eno od teh nosi naslov Ali zvončki dišijo? – do otroških delavnic in vodenih ogledov zbirk. »Ko zacvetijo zvončki, narava praznuje.

V Sloveniji vsako leto praznuje v izobilju,« so zapisali v Botaničnem vrtu, ki se je že odel v belino. Navadni mali zvončki so se razcveteli, ob njih pa tudi druge zimske rastline: jarice, različne vrste telohov iz vse Slovenije in na najtoplejših mestih vrta tudi že prvi žafrani.

V zbirki Botaničnega vrta zvončki z Dragonje prvi pridejo na plan in tudi prvi zacvetijo. FOTO: Jure Eržen/Delo

Obiskovalci festivala so različnih starosti, veliko je družin, lani je prišlo tudi nekaj zbirateljev iz tujine. Zvončkov za prodajo je vsako leto zmanjkalo, kar po besedah Jožeta Bavcona, vodje Botaničnega vrta, pomeni, da smo se končno naučili spoštovati naravo in zvončkov ne trgamo ter izkopavamo. V Sloveniji je zvonček v naravi zaščitena rastlina, nabiranje podzemnih delov in semen je prepovedano.

Bavcon, največji strokovnjak za zvončke pri nas, je pred leti za Delo o zvončku dejal, da je enkratna njegova filozofija življenja; če bi ji dovolili, bi nas ta mala rastlina naučila ponižnosti: »Ko rine na plano, je prava puščica, ki zmore prebiti tudi led. Nato pa postane nežna rastlina, ki se prikloni nazaj zemlji.«

Med petkom in nedeljo v Botaničnem vrtu vabijo na že osmi Festival zvončkov. FOTO: Dejan Javornik/Slovenske novice

Vodja Botaničnega vrta je na vprašanje, ali tudi na zvončke vplivajo podnebne spremembe, odgovoril: »Ne vplivajo, ker so konservativne sorte in vedo, da lahko še pride pozeba. Zvončki se ne odzivajo na vsako malenkost. Šele ko se bo podnebje drastično spremenilo, se bodo temu prilagodili. Tudi v Botaničnem vrtu tu in tam kakšen požene januarja, ostali kasneje, večinoma pa v drugi polovici februarja, zato takrat tudi pripravimo festival.«

Mali beli lepotci so pametni in ne reagirajo kar na vsako (vremensko) žogo. Na Planinskem polju zaradi občasnih poplav na primer ne rastejo zelo nizko, ob rekah pa jih je moč najti ob vodi, ker tam visok vodostaj traja kak dan ali dva. In to znajo prenesti. Zvončki bi nas lahko naučili marsičesa, če bi jim le znali »prisluhniti«.