»Rezultati testiranja 166 vzorcev spodnjega perila so presenetili tudi nas, čeprav bisfenole spremljamo že vrsto let in zato imamo občutek, koliko so razširjeni na trgu. A tega, da bo tretjina vzorcev vsebovala vsaj en bisfenol in da bo desetina v tako visoki vrednosti, zagotovo nismo pričakovali. Skrb vzbujajoče je, da so bisfenolom v spodnjem perilu bistveno bolj izpostavljene ženske in deklice zaradi modnih zapovedi, se pravi elastičnega perila, perila živahnih barv in s čipkami,« je povzela vodja projektov na Zvezi potrošnikov Slovenije Urša Šmid Božičevič.

Vzorčenja in testiranja so se lotili v okviru projekta ToxFree Life for All, v katerem štiri evropske potrošniške organizacije in ena okoljevarstvena skušajo z neodvisnimi testi dokazati, kako razširjene so posamezne nevarne kemikalije v izdelkih, ki jih vsi vsakodnevno uporabljamo.

Tokrat so na test poslali 166 vzorcev spodnjega perila (zanj so odšteli od nekaj do 60 evrov), kupili so ga v Sloveniji, Avstriji, na Češkem in Madžarskem, testirali pa v certificiranih laboratorijih v tujini. Kot poudarja Urša Šmid Božičevič, so ponosni, da so zajeli toliko izdelkov, in predvsem, ker so zajeli perilo tako za otroke kot za odrasle. Kupili so ga v trgovinah, v katerih potrošniki navadno kupujemo, niso iskali sumljivih spletnih oziroma klasičnih trgovcev, tudi ne zelo poceni spodnjega perila, ki ga povezujemo s tvegano kemijsko varnostjo.

Zaupanja vredni

V laboratoriju so merili vrednosti 19 kemikalij iz skupine bisfenolov in pokazalo se je, da je tretjina vzorcev vsebovala vsaj en bisfenol, desetina pa v tako visoki vrednosti, da so jih ocenili kot rdeče. To pomeni, da je bila njihova vrednost višja od največje količine BPA v tekstilu, ki jo je znanstveni odbor EU za varstvo potrošnikov (SCCS) izračunal za zaščito zdravja ljudi (0,8 mg/kg).

»Mogoče bi pričakovali, da so izdelki v rdečem iz nižjega cenovnega razreda, toda to se ni potrdilo. Tako da potrošniki ne morejo biti prepričani, da izdelek ne bo obremenjen z bisfenoli, če ga kupijo pri znanem proizvajalcu, in obratno. Edino vodilo, kako se pri nakupu izogniti veliki izpostavljenosti bisfenolu, je surovinska sestava. Se pravi, izdelki, v katerih prevladujejo bombažna vlakna, so se izkazali za veliko manj obremenjene oziroma z nižjimi vrednostmi kot tisti iz sintetičnih vlaken,« je povedala sogovornica.

Pri tekstilu so namreč bisfenoli največkrat v obarvanih izdelkih iz umetnih vlaken, kot so poliamid, elastan in spandeks, v katerih so najpogosteje sestavni del polimerov in smol, ki se uporabljajo kot utrjevalci barv.

Na ZPS svetujejo potrošnikom, naj pri nakupu predvsem spodnjega perila in oblačil, ki so v stiku s kožo, izbirajo izdelke s čim večjim deležem naravnih snovi. Posebej naj to velja pri otroških oblačilih in oblačilih za mladostnike, pri katerih se hormonski in imunski sistem šele razvijata.

Zaupanja vredni so trije certifikati, GOTS, Öko tex 100 in okoljska marjetica, je pa na tem področju tudi veliko zelenega zavajanja, zlasti s certifikati, ki jih proizvajalci iznajdejo kar sami. Kar zadeva nasvete, kako izbrati, pri ZPS nikakor ne podpirajo brezglavega nakupovanja, tudi sicer poudarjajo, naj potrošniki kupujejo in živijo preudarno in trajnostno, s čimer pripomoremo tako k večjemu zdravju sebe in bližnjih kot k varovanju okolja.

Bisfenoli

Koliko pomaga pranje?

»Enoznačnega odgovora na to žal ne moremo dati. Desetino najbolj obremenjenih vzorcev spodnjega perila smo oprali v laboratoriju po navodilih proizvajalcev, vsak izdelek posebej, da ne bi prišlo do navzkrižne kontaminacije, in izkazalo se je, da so se pri večini izdelkov bisfenoli izprali. Pri dveh izdelkih pa je njihova vrednost zelo narasla, celo do 50 odstotkov, in strokovnjaki v laboratoriju so to pojasnili s tem, da so se sprostili iz elastike ali šivov,« je še dejala Šmid Božičevičeva.

Urša Šmid Božičevič poudarja, da oblačila punčk, s katerimi se igrajo otroci, vsebujejo manj strupenih snovi kot spodnje perilo za otroke. FOTO: Roman Šipić

To, da so se bisfenoli pri večini izdelkov s pranjem izprali, še zdaleč ne pomeni rešitve, saj se s tem spirajo v odpadne vode in obremenjujejo okolje in druge organizme. Največ bisfenolov človek zaužije prav s hrano in pijačami. Pri SCCS so leta 2020 ugotavljali, da je izpostavljenost BPA iz tekstila 25-krat manjša od izpostavljenosti tej kemikaliji iz prehrane.

Skrb vzbuja vsebnost bisfenolov v embalaži za živila, tudi za otroke, med drugim v nekaterih plastenkah, posodah za shranjevanje živil, prevlekah pločevink za hrano in pijačo ter v aluminijastih pokrovčkih steklenic.

Tudi lanska raziskava o bisfenolih v izdelkih za otroke, pri kateri so sodelovale potrošniške organizacije iz Avstrije, Belgije, Češke, Danske, Francije, Italije in Slovenije, testirale pa so 168 izdelkov iz sedmih izdelčnih skupin, je pokazala zaznano vsebnost različnih bisfenolov v vseh materialih posameznih izdelkov.

Treba pa se je zavedati, da bi pri ocenjevanju ravni tveganja kemikalij, kot so bisfenoli, morali upoštevati skupno izpostavljenost, poleg tega smo vsak dan izpostavljeni še mnogo drugim kemikalijam, katerih skupnega učinka ne poznamo.

BPA omejen v igračah, v tekstilu ne

Kot še opominja Urša Šmid Božičevič, je absurdno, da je BPA omejen v igračah, ne pa tudi v tekstilnih izdelkih. »Oblačila punčk, s katerimi se igrajo otroci, vsebujejo manj strupenih snovi kot spodnje perilo za otroke. Odločevalce, tako tiste doma kot na ravni EU, pozivamo, da je skrajni čas za spremembo zakonodaje, da bi zaščitili državljane in okolje, saj ni dovolj dosledna pri omejevanju nevarnih kemikalij v vseh vrstah izdelkov.

Potrošniki pa naj podprejo mednarodno kampanjo za zaostritev zakonodaje na področju kemikalij, peticijo Ustavimo nevarne kemikalije! zdaj lahko podpišejo tudi na naši spletni strani,« je dejala vodja projektov pri ZPS. Kot je še dodala, nova kemikalija pride na trg v približno šestih mesecih, če se izkaže, da je škodljiva za zdravje oziroma okolje, pa traja od dvajset do celo trideset let, da jo umaknejo s trga ali omejijo njeno uporabo.

Preprečevanje in zmanjševanje vpliva škodljivih kemikalij ter njihovo postopno opuščanje je tudi ena prednostnih nalog programa Life Evropske unije. Potrošniške organizacije so se problema lotile s testiranji in na podlagi informacij, ki jih tako dobijo, pomembna naloga projekta pa je po besedah Šmid Božičevičeve tudi lobiranje, se pravi aktivno zavzemanje za omejitev oziroma prepoved določenih kemikalij na ravni EU, saj so premiki na tem področju počasni oziroma jih sploh ni.

Kot je na včerajšnji tiskovni konferenci ob predstavitvi rezultatov spomnila zagovornica trajnostne mode, lepote in trajnostnega vsakdana Nika Veger, so že skoraj pozabljene navade, kot sta izbira bombažnega spodnjega perila, ki ga je sicer treba prati pri višjih temperaturah, in velikokrat oprano otroško perilo, ki naj ga podeduje mlajši otrok, še danes priporočljive, predvsem pa varne.