Sprejemali smo jih z različnimi občutki; nekateri so planili po novih možnostih komunikacije, drugi so se jih izogibali kot simbola povzpetnikov ter prisegali, da se s to rečjo nikoli ne bi pokazali na ulici. Le nekaj let zatem so se vile vrste pred prodajalnami in prej ali slej je bil vsak dosegljiv na mobiju. Trideset let razvoja mobilne telefonije v Sloveniji bodo na razstavi, odprti od torka do konca prihodnjega leta, prikazali v Muzeju pošte in telekomunikacij. Poimenovali so jo – kako drugače kot – Halo! Kje si?

Mobilni telefoni so v zadnjih desetletjih nedvomno za vselej spremenili naš način komunikacije in se tako premeteno prepletli z našim vsakdanjim življenjem, da bi prej varčevali pri nakupu osnovnih življenjskih potrebščin kot pri mobilnem telefonu, kakor je pokazala nedavna raziskava, ki jo je inštitut Mediana opravil za Delo. In čeprav je bil napredek bliskovit, mnogo hitrejši, kot smo si lahko predstavljali, v Tehniškem muzeju Slovenije oziroma njihovi izpostavi, Muzeju pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu, opozarjajo, da so ideje precej starejše.

Izhodišče razstave, ki pripoveduje o treh desetletjih mobilne telefonije v Sloveniji, je znanstvenik in izumitelj Nikola Tesla, ki je leta 1926 v intervjuju z ameriškim novinarjem Johnom B. Kennedyjem takole opisal svojo vizijo: »Z neizogibnim razvojem brezžičnih komunikacij se bo celoten planet spremenil v velike možgane. Z drugimi ljudmi bomo lahko ne glede na razdaljo med nami govorili kjer koli, kadar koli. Telefonija in televizija bosta napredovali tako, da bomo druge lahko ne le slišali, temveč tudi videli, kot bi bili čisto blizu, pa vendar bodo na tisoče kilometrov stran. Tehnologija bo obenem postala tako kompaktna, da bo tovrstno telefonsko napravo mogoče nositi v prsnem žepu.«

Prvi naročniki so morali biti premožni

Petinšestdeset let pozneje je kot samostojna država nastala Slovenija; le malo po osamosvojitvi, oktobra leta 1991, je takratno Združenje PTT-organizacij Slovenije ustanovilo družbo Mobitel, ki je postala sinonim za mobilne komunikacijske naprave, ki so se – tudi zaradi všečnih oglasov – počasi začele vpletati v vsakdanjik prebivalcev. Prav na današnji dan pred 30 leti, 5. novembra leta 1991, je bil Mobitel vpisan v sodni register (dvajset let pozneje se je združil s Telekomom Slovenije).

Prve naročnike so PTT-podjetja začela pridobivati v letu prej. Oglas za telefon v avtomobilu je bil denimo že na začetku leta objavljen v Gorenjskem listu. Na voljo je bilo 600 priključkov, cena pa visoka: 99.000 dinarjev oziroma 14.130 nemških mark, znanih po kratici DEM. Prvo bazno postajo so priklopili 27. junija leta 1991 v Ljubljani, prve mobilne telefone pa so naročniki dobili na začetku septembra. Ker so do takrat prodali polovico priključkov, se je njihova cena celo znižala in znašala »le« 7800 DEM, mesečna naročnina pa približno 100 DEM, je mogoče izvedeti v spremnem besedilu razstave, ki je nastala pod vodstvom kustosinje dr. Estere Cerar in je sestavljena pretežno iz predmetov, ki jih v muzeju že imajo. Eden najdragocenejših je gotovo Iskrin wanderer, ki priča o tem, da smo imeli v Sloveniji že v tistem času veliko znanja o mobilni telefoniji, je poudarila Cerarjeva.

Wanderer

Mobilni telefon wanderer iz leta 1992 je prvi slovenski mobilni telefon in tudi edini, ki je večinoma plod slovenskega razvoja in znanja. Razvili so ga v Iskri Telemobil v sodelovanju s tržaškim podjetjem Electra, zasnovan pa je bil tako, da ga je bilo mogoče vgraditi v avtomobil. A ker je imel lastno napajanje, je bil primeren tudi kot prenosni telefon. Pri razvoju te 2,5 kilograma težke naprave z merami 23,7 krat 21,6 krat 5,9 centimetra je sodeloval inženir elektrotehnike Leopold Šolc, eden od pomembnih pričevalcev za razstavo.

Wanderer je nastal v zanimivih okoliščinah. Jugoslovanska PTT-zajednica se je že konec 80. let odločila za nordijski sistem mobilne telefonije, imenovan NMT, a na nekoliko nižjem frekvenčnem območju (410 MHz), saj so bile tiste običajne na 450 MHz rezervirane za Jugoslovansko ljudsko armado. Leopold Šolc je zapisal: »Praktično naj bi se uvajanje mobilne telefonije začelo že s poletno univerzijado leta 1987 v Zagrebu. Žal dlje od ideje niso prišli. Morda je bil glavni vzrok za neuspelo implementacijo to, da takratni predpisi niso dovoljevali uporabe frekvenčnega pasu, ki so ga zasedali mobilni telefoni predpisa NMT 450.« Zato so se v omenjenem podjetju odločili, da razvijejo svojo napravo.

Benefon david

Wandererji laike še vedno bolj spominjajo na stacionarne telefone, bistveno bliže predstavam o mobilniku so stari benefoni. Benefonu max iz leta 1993 so v Sloveniji rekli david in je bil eden prvih pravih prenosnih NMT-telefonov pri nas. Komplet z anteno je meril 28 centimetrov, težek je bil dobrega pol kilograma. Bolj razširjen kot ta model je bil dve leti mlajši benefon delta, tudi skoraj pol lažji.

Obdobje »ceglov«, kakor so rekli tem težkim telefonom, ki jih ni bilo mogoče spraviti v žep, se je končalo leta 1998, ko je Mobitel Sloveniji predstavil cenovno dostopni mobi.

 

 

Reglja, čuk, detel ...

Pakete, pri katerih uporabniku ni bilo treba plačevati naročnine, ampak je kupoval kartice s številom impulzov, so na Mobitelu v sodelovanjem z Doppsom poimenovali po pticah ogroženih vrst. Drugačne vrste pa so se vile pred prodajnimi mesti. Delo je 27. novembra leta 1998 poročalo: »Storitev je očitno zelo popularna, saj so do srede meseca prodali več kot 11 tisoč paketov mobi reglje in 3500 paketov mobi čuka.« Takrat je imel Mobitel okoli 150.000 naročnikov, na trg je vstopil nemški Debitel.

Reglja z ericssonom GA 628 (leta 1996) je bila namenjena odraslim; ta telefon je bil, kot je mogoče izvedeti v Muzeju pošte in telekomunikacij, takrat verjetno najbolj uporabljan telefon v Sloveniji in je v vsakodnevno komunikacijo uspešno uvedel pošiljanje SMS-sporočil. Tehtal je 160 gramov, v stanju pripravljenosti je zdržal 83 ur, čas pogovorov pa 125 minut.

Zaradi značilne rumene ali zelene barve je bil morda še bolj prepoznaven čuk (sagem RC 715), predvsem pa je bil to telefon, ki je v svet množičnih komunikacij več kot uspešno uvedel takratno mladino. Bil je nekoliko lažji od reglje in omogočal ravno tako za dve uri pogovorov. Bistveno več klepetanja je omogočal mobi detel ali benefon iO iz leta 1999, sledila je še mobi belka ...

Mobiji so vsaj v generacijah, ki so jih imele, za vselej zasidrali pojem mobilnega telefona, je dejala Estera Cerar, navsezadnje telefonu še vedno rečemo mobi, pa čeprav so druge družbe uvajale sorodne pakete, takratni Si.mobil, denimo, je imel Halo.

Kultna nokia 3310

Potem je izšla nokia 3310, najbolj razširjeni mobitel pri nas in uspešnica v svetovnem merilu. Samo med letoma 2000, ko je izšel, in 2005 so jih prodali 126 milijonov. Po tej skoraj neuničljivi napravi z odlično baterijo se še zdaj marsikomu toži, zelo priljubljen je bil tudi zaradi možnosti pisanja trikrat daljših sporočil, kot je bilo običajno, imel je možnost klepetanja in glasovnega izbiranja številk, uvedel pa je še druge funkcije, ki so bile dotlej precej redke, kot so računalo, opomnik ali časovnik.

 

 

Era pametnih

Blackberry (leta 2005) je bil prvi pametni telefon, ki je brezžična omrežja uporabljal za elektronsko pošto. Začela se je doba pametnih telefonov, ki ji je zelo težko slediti, vsekakor pa je eden izmed narekovalcev ritma iphone. Podjetje Apple oziroma njen takratni direktor, zdaj že pokojni Steve Jobs, je prenosni telefon z zaslonom na dotik, iphone 2G, svetu predstavil leta 2007. Odtlej je sledilo okoli 25 modelov z značilnim minimalističnim oblikovanjem, ki so dobili veliko posnemovalcev.

»Zdaj so si telefoni zelo podobni in jih je v muzeju zelo težko predstaviti laikom,« je dejala Estera Cerar, »zato poudarjamo druge vidike, kot so ponovna uporaba in reciklaža, problem odpadkov in predvsem družbene posledice. Čeprav so ljudje s telefoni povezani bolj kot kadar koli, so paradoksalno tudi vse bolj odtujeni. Pereča problema sta tudi odvisnost od spleta in varnost, zato poskušamo otroke spodbujati k varni uporabi teh naprav.«