Denis Čaleta: Dunaj je izredno problematična prestolnica

»Taylor Swift ni le globalna zvezdnica, ampak globalna znamka, zato njeni koncerti na Dunaju oziroma načrtovani napadi nanje še zdaleč ne bi ostali v senci olimpijskih iger v Parizu. Če so odpovedali tri koncerte, je bila grožnja zelo resna. Zamislite si tudi, kakšen medijski in psihološki učinek bi imel teroristični napad na Dunaju. Nas to preseneča? Ne, grožnja terorizma ni nič manjša, le umaknila se je s prvih strani medijev zaradi vojne v Ukrajini, Gazi in dodatnega zaostrovanja razmer na Bližnjem vzhodu,« poudarja varnostni strokovnjak dr. Denis Čaleta z Inštituta za korporativne varnostne študije.

Po njegovih besedah je Dunaj z varnostnega stališča zaradi radikalizacije posameznikov in združb že sam po sebi izredno problematična prestolnica, a tudi aktualni primer kaže, kako se mora varnostni sistem učinkovito odzvati.

Tudi Francija ima razglašeno visoko stopnjo ogroženosti

Obveščevalno-varnostne službe morebitnim terorističnim grožnjam namenjajo zelo veliko pozornosti, tudi Francija ima razglašeno visoko stopnjo teroristične ogroženosti, in to ne le zaradi olimpijskih iger. Pričakovati je, opominja sogovornik, da bodo te grožnje v prihodnje le še pogostejše, a je z njimi treba živeti.

Tudi Slovenija je lahko logistična baza za izvedbo morebitnih terorističnih dejanj po Evropi, opominja dr. Denis Čaleta. FOTO: Mavric Pivk/Delo

Ker danes napadalci v večini primerov ne uporabljajo več klasičnih eksplozivnih naprav in dragega orožja, temveč snovi, ki jih uporabljamo tudi v vsakdanjem življenju oziroma industriji, jih je še toliko težje identificirati že v pripravljalni fazi. Tudi v tem primeru so bile zasežene kemične snovi, za katere še proučujejo možnosti za izdelavo eksplozivne naprave.

Kot spomni Čaleta, je pri terorističnem napadu v Nici leta 2016 skrajnež s tovornjakom zapeljal v množico ljudi in ubil 84 ljudi, tudi otroke, 202 sta bila ranjena, v tamkajšnji katedrali štiri leta zatem se je dogodil teroristični napad z nožem. Poleg tega je težko prestreči komunikacijo napadalcev, saj je vanjo težko vdreti in prisluškovati. Moderna tehnologija omogoča ustrezno šifriranje in poteka na zaprtih delih družbenih omrežjih. Po spletu poteka tudi učinkovito nagovarjanje mladih v zahodnem svetu, ki se radikalizirajo.

»Postavlja se vprašanje, tudi v aktualnem primeru, zakaj mladeniči, vzgojeni v demokratičnem svetu in vrednotah svobodnega sveta, prisegajo tako skrajni organizaciji, kot je Islamska država. Edino srečanje s temi idejami in organizacijo je bilo verjetno izvedeno po spletu. Tudi večina tistih, ki so zagrešili teroristične napade v Franciji in Angliji, nikoli niso potovali na Bližnji vzhod ali bili deležni urjenja in radikalizacije v izvornih državah terorizma. Odgovor je treba iskati v zahodnih družbah odtujenosti in izgubljenih vrednot, v katerih pripadniki mladih generacij iščejo nove ideale predvsem s pomočjo spleta pa tudi hollywoodskih filmov,« povzema sogovornik.

Oboževalke pevke, tako imenovane swifties, so se po odpovedi koncertov zbrale na dunajski Corneliusgasse, ki po imenu spominja na pevkino skladbo Cornelia Street z njenega sedmega albuma. FOTO: Louisa Off/Reuters

Bližina Balkana

Tak teroristični napad, če bi se zgodil med množico obiskovalcev koncerta oziroma pred stadionom, med mnogimi mladimi, ne bi imel le neposrednih žrtev, ampak bi celovito vplival na naš način življenja. Vplivi bi se čutili na celotni mednarodni skupnosti, borzah in še čem. Logično bi se izpostavljala povezava s krizo na Bližnjem vzhodu in že malo pozabljenimi dejavnostmi Islamske države. Vsekakor pa bi akterji dobili tisto medijsko pozornost, ki za mednarodni terorizem predstavlja nujno potreben kisik sporočilnosti dejanja.

Kot so poročali mediji, so avstrijski organi pravočasno detektirali grožnjo in preprečili tragedijo, zahvaljujoč intenzivnemu sodelovanju avstrijske policije in novoustanovljenega Direktorata za varnost in obveščevalne dejavnosti. Zakaj so ga ustanovili?

»Avstrija ima resen izziv s terorističnimi organizacijami, ki delujejo v podzemlju. Avstrija v nekaterih primerih predstavlja tudi odskočno desko za delovanje teh skupin v različnih evropskih državah. Tukaj ima pomembno vlogo tudi bližina Balkana. Tako da je ustanovitev tega organa iskati predvsem v luči iskanja učinkovitejše koordinacije, saj se v praksi največkrat težave pojavijo, ker se operativne informacije pri pristojnih varnostnih organih ne pretakajo dovolj hitro,« odgovarja sogovornik.

Oboževalke na dunajski Corneliusgasse puščajo zapestnice prijateljstva, ki si jih izmenjujejo na koncertih Taylor Swift. FOTO: Eva Manhart/ AFP

Kaj pa Slovenija, ki je bila v središču svetovne pozornosti ob izmenjavi ruskih vohunov? »Kot ponavljam vselej znova, je Slovenija del globalnega varnostnega okolja, ni izoliran del, še več, je lahko tudi logistična baza za izvedbo morebitnih terorističnih dejanj po Evropi. Spomnimo se, da smo tudi v Sloveniji že dvigovali stopnjo ogroženosti. Slovenija mora skrbeti tako za varovanje svojih državljanov kot biti pomemben del varnostnega sodelovanja s partnerskimi državami. To pomeni učinkovito skrb za nadzor meja, kriminala, izmenjavo varnostno-obveščevalnih podatkov … Vse to je naša dolžnost, ki se ne konča na naših mejah,« še poudarja strokovnjak z Inštituta za korporativne varnostne študije.