Namesto medicinske – eno z Mikijem Miško

»Vem, da v Evropi in Ameriki nočete nositi mask. Tudi moj sin si jo sname, takoj ko pride v New York, da ne bi bil tarča sumničavih pogledov. Pri nas pa je to … stvar kulture, če me dobro razumeš.« Natanko sem vedela, kaj je hotel Wu Guang, zdravnik v eni od največjih pekinških bolnišnic, povedati, ko sva se pred dvema tednoma prek družabnega omrežja pogovarjala o širjenju koronavirusa.

Ni hotel, da bi njegove besede zvenele žaljivo, a je zadel natanko tisto točko, v kateri se Vzhod in Zahod razlikujeta tudi sicer – ne le v času epidemije. Na Kitajskem ali Japonskem je maska na obrazu znamenje osebne odgovornosti za lastno zdravje, pa tudi za zdravje ljudi, s katerimi se pride v stik. In ljudje jih nosijo – pa naj bo to potrebno ali ne –, ko se vozijo v (pogosto prenatrpani) podzemni železnici, ko se ne počutijo povsem zdravi, pa tudi v dneh, ko je mogoče onesnaženost zraka videti s prostim očesom. Na Zahodu pa človeka z masko prek ust in nosu skorajda avtomatično uvrstijo med bolne in ljudje podzavestno, včasih pa povsem odkrito stigmatizirajo vsakogar, ki se na javnih krajih pojavi s tem, za večino jasnim pokazateljem, da nekaj ni v redu.
 

Vesele, zabavne, celo lepe

Modni oblikovalec Zoran Aragović iz Zagreba, lastnik studia BiteMyStyle, se je odločil spopasti s to temo in je – prav zato, da bi odpravil naše predsodke do mask – ustvaril vesele, zabavne in celo lepe maske. »Ideja se mi je porodila zelo spontano,« je dejal v pogovoru za Delo. »To je bil moj odziv na ves ta hrup okoli virusa, saj je zdaj to edina tema, o kateri se govori. Zase sem izdelal maskico v stilu poparta in jo objavil na instagramu, in to zgolj zato, da bi vnesel malce veselja v celotno razpoloženje. A že po nekaj urah so sledili številna povpraševanja zainteresiranih kupcev in veliko zanimanje medijev, tako da me je vse skupaj malce presenetilo. Ljudje mi pošiljajo slike z maskicami in veseli me, da so jim, poleg tega, da jih varujejo, na obraz pričarale nasmeh.«

Vprašala sem ga, ali se mu zdi, da ljudje pretiravajo z navalom na kupovanje mask, Aragović pa mi je odgovoril, da je treba upoštevati, da to še zdaleč niso običajne razmere in da ljudje, zlasti ko gre za zdravje, morda občasno tudi pretiravajo, a je, ne glede na vse, ta virus treba jemati resno in upoštevati navodila vedenja.



»Ljudje se več zadržujejo doma, s tem pa se tudi več družijo in povezujejo,« je dodal sogovornik in s tem pokazal svoj optimistični značaj. »Tako da bi lahko rekel, da je vsaka (še tako huda) stvar za nekaj dobra.«

Kulturološko razliko v pokrivanju obraza na Vzhodu in Zahodu je mogoče opredeliti na več načinov. Predvsem gre za to, da se vam bo na Kitajskem in Japonskem pogosto zgodilo, da si bo sogovornik v pogovoru, ki poteka na majhni oddaljenosti, z dlanjo prekril usta in nos. In to zato, ker vas želi zaščititi pred lastnimi izdihi, pred bacili ali čemer koli že, kar vam ne bi prijalo. Na Vzhodu ljudje maske nosijo zaradi drugih, na Zahodu si jih nadenejo zaradi sebe.

»Drži,« pravi Aragović. »Percepcija in odziv ljudi, ko vidijo nekoga z masko, sta pri nas veliko bolj intenzivna, saj gre po malem tudi za strah, medtem ko so maske v nekaterih državah dejansko postale del kulture oziroma higiene.«

Druga razlika med Vzhodom in Zahodom je v tem, da je za ljudi na Daljnem vzhodu maska takrat, ko ni posebnega razloga, da bi si jo morali nadeti, dober način, da z njo v družbi prikrijejo sramežljivost. V kolektivistični miselnosti je vsak odhod med ljudi razlog za to, da se človek počuti nelagodno. In če ima priložnost, da se lahko malce skrije za masko, zelo rad pobegne v to navidezno diskretnost.
 

Velikansko število naročil

Zahodni človek je individualist, ki se rad pokaže in mu je veliko do tega, da se vidi njegov obraz – in to v celoti. Maska je zanj nekaj, kar ovira izkazovanje njegove posebnosti. Zato Zorana Aragovića vprašam, ali te dni nosi masko.

»Po naravi nisem zelo paničen in trenutno ne nosim maske, v ateljeju pa nas dela malo, tako da smo razmeroma varni,« je odgovor umestil v priložnostni kontekst. »Če bom začutil potrebo po maski, pa bo to zagotovo katera v dizajnu BiteMyStyle.« O tem, da je Aragović zelo dobro prepoznal, kaj ljudje v tem trenutku potrebujejo, priča tudi dejstvo, da ima velikansko število naročil, čeprav je treba za eno masko odšteti skoraj deset evrov.

»Naročil je vse več, razlog za to pa je predvsem v tem, da naše maske niso samo nekaj, kar pripomore k preventivi, temveč so zanimivo oblikovane, so kakovostne in ljudi malce razveselijo, ko si jih nadenejo, ne glede na vse, kar se dogaja,« pravi, mene pa spodbudi k temu, da ga vprašam, ali si lahko predstavlja svet, v katerem bo maska postala del garderobe.

»Glede na splošne razmere in dejstvo, da smo na žalost vse bolj izpostavljeni boleznim in naravnim katastrofam, so maske nekaj, kar funkcionalno varuje, in zagotovo jih bomo vse pogosteje nosili,« je prepričan Aragović. »Eni jih bodo nosili zato, ker jih bodo morali, drugi pa si jih bodo nadeli kot modni dodatek.«



Kot modni oblikovalec je Zoran Aragović prepoznaven po tem, da ga navdihujejo stripi in da v nobeni od njegovih dosedanjih kolekcij ni manjkalo svetlobe.

»Modno občinstvo me prepoznava po nenavadnih in zanimivih kombinacijah vzorcev, tkanin, igranju z barvami in teksturami,« mi pojasni. »Med odtisi, ki jih najpogosteje uporabljam, je največ grafičnih, kot so črtice, pikice, pa tudi tisti v variantah poparta in stripov. Izdelujemo majhne serije oblačil in veliko unikatnih kosov. Zame je pomembno, da so oblačila funkcionalna, udobna in da jih je mogoče zlahka kombinirati za vse priložnosti.«
 

Tudi posebne maske

Zdelo se mi je potrebno malce odmakniti se od teme koronavirusa, zato sem ga vprašala, ali se po njegovem mnenju na Balkanu razvija modna kultura – pri čemer sem imela v mislih to, da večji del prebivalcev pri oblačenju namenja več pozornosti stilu in izvirnosti.

»Že kar nekaj časa se ljudje, ki spremljajo modo, globalno – in tako je tudi na Balkanu – vse bolj obračajo k individualnosti in izvirnosti,« pravi modni oblikovalec. »Še vedno prevladujejo na široko uveljavljene blagovne znamke, v katere se oblači večina, tako da pogosto srečujemo modne klone, hkrati pa videvam vse več zelo zanimivih in izvirnih posameznikov.« »Imate še kakšno idejo o tem, kako bi lažje preživeli te težke čase?« ga vprašam na koncu pogovora.

»V resnici je pomembno, da spremljamo relevantna obvestila o tem, kako ravnati, in da za nekaj časa odpovemo vse, kar bi lahko ogrozilo nas in ljudi okoli nas. Tako smo, denimo, preložili našo modno revijo, ki bi morala biti čez nekaj dni. Ni treba širiti panike, a vendar ne smemo preveč zlahka dojemati situacije.«

In dobro si je namestiti posebno masko namesto tiste bele in preveč medicinske. Denimo takšno z Mikijem­ Miško?