Kar deset odstotkov uničevanja gozdov zaradi potrošništva je na globalni ravni posledica uvoza surovin.

Galerija
Med najbolj problematičnimi je krčenje amazonskega gozda v Braziliji, državi, ki je in bo tudi v prihodnjih desetletjih ena glavnih izvoznic osnovnih kmetijskih izdelkov v EU.<br />
FOTO: Florian Plaucheur/Afp
V nadaljevanju preberite:
Z nakupom prehranskega izdelka ne vplivamo le na svoje zdravje, temveč še na mnogo več: na plačilo in pravice tistih, ki ga pridelajo, na razvoj skupnosti, ki na območju pridelave živi, in na naravne vire, ki se jih ob pridelavi troši. Z nakupom marsikaterega izdelka smo posredno odgovorni tudi za nezakonito krčenje gozdov, a se morda tega ne zavedamo. V društvu za sonaravni razvoj Focus so začeli s projektom, v katerem bodo ozaveščali o tej problematiki in si prizadevali za sprejetje evropske zakonodaje, ki bo uredila to področje.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Aktualne in poglobljene vsebine, ki vam pomagajo razumeti svet – za 14,99 EUR na mesec!
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji