Najnovejša Trumpova čistka: Smithsonian

Ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu nikakor ne zmanjka idej in volje pri podpisovanju izvršnih zakonov, ki delajo Ameriko spet konservativno. V četrtek se je odločil, da bo naredil red tudi v muzejih in drugih ustanovah Smithsonian in iz njih odstranil »neprimerno ideologijo«. Najbolj ga vznemirja tako imenovana prebujenska kultura (woke), ki jo po njegovem prepričanju posebej intenzivno širijo omenjeni muzeji in poskušajo na novo napisati ameriško zgodovino o vprašanjih rase in spola, je poročal AFP.

Trump ukazal zaprtje Ministrstva za izobraževanje

Izvršitelj zakona z več kot zgovornim naslovom – Ponovna vzpostavitev resnice in razuma v ameriški zgodovini – je kdo drug kot podpredsednik J. D. Vance, ki mora tako poskrbeti, da bodo iz muzejev ter izobraževalnih in raziskovalnih središč Smithsonian čim prej odstranili »škodljivo ideologijo«, kakor jo imenuje Trump.

Smithsonov inštitut, ki upravlja 21 mednarodno priznanih muzejev in galerij, večinoma v Washingtonu in okolici, je bil ustanovljen sredi 19. stoletja z donacijo pokojnega britanskega kemika Jamesa Smithsona (1765–1829). Ta je umrl brez potomcev, v oporoki pa je prosil, da se njegovo premoženje uporabi za ustanovitev izobraževalne ustanove v takrat mladih Združenih državah – v državi, v katero še nikoli ni stopil, je povzel AFP. Muzej in druge ustanove v okviru Smithsoniana ponujajo po podatkih BBC vsako leto brezplačen vstop približno 15 do 30 milijonom obiskovalcev.

Med ustanovami, ki jih obravnava eden najnovejših izvršnih zakonov, je nacionalni živalski vrt, ki je pred kratkim iz Kitajske sprejel veliki pandi in ju javnosti predstavil le nekaj dni po Trumpovi inavguraciji za drugi mandat. Prav tako Narodni muzej afroameriške zgodovine in kulture, ki da navaja, »da so 'trdo delo', 'individualizem' in 'nuklearna družina' vidiki 'belske kulture'«. Še preden se je odprl, se je predsednik ZDA spotaknil tudi ob Muzej zgodovine ameriških žensk, češ da »proslavlja podvige moških športnikov, ki so sodelovali v ženskih športih«.

Preveč liberalen Kennedyjev center

To sicer ni prvi izvršni zakon, ki se nanaša na ameriške kulturne ustanove. Oseminsedemdesetletni republikanski predsednik je pred kratkim že prevzel vodenje Kennedyjevega centra v Washingtonu, znanega umetniškega središča, saj je po njegovem prepričanju preveč liberalen.

Sprememb v bolj konservativno smer si želi tudi pri upravljanju glavnega mesta ZDA, ki mu očita visoko stopnjo kriminala in druge grde nadloge, kot so grafiti. V ločenem ukazu s prav tako pomenljivim naslovom Za varno in lepo okrožje Kolumbija je odredil ustanovitev delovne skupine, ki naj bi povečala nadzor nad priseljevanjem in druge prednostne naloge na področju kazenskega pregona v tem okrožju Washingtona.

»Prevzeli bomo naš Washington DC, ki je grozljivo voden, ga očistili, obnovili in ponovno zgradili, da ne bo več nočna mora umorov in kriminala,« je napovedal že med predvolilno kampanjo. To obljubo je v četrtek, ob podpisu izvršnega zakona, Bela hiša znova objavila.

Washington je trn v peti republikanskega predsednika tudi zaradi privrženosti nasprotni politični opciji; v mestu s približno 700.000 prebivalci je večina demokratska, kandidatka te stranke Kamala Harris je novembra lani tam dobila več kot 90 odstotkov glasov. Čeprav mesto zdaj vodi svoje zadeve samo, ima kongres, ki ga nadzorujejo republikanci, še vedno možnost, da prevzame nadzor nazaj, s čimer je Trump že večkrat zagrozil. Zaradi tega so mestne oblasti, kot je spomnil AFP, poskušale vzpostaviti z njim spravljiv odnos in izpolnile njegove zahteve, kot je odstranitev nekaterih taborišč brezdomcev in stenske poslikave Življenja temnopoltih štejejo.

Trump je sicer od nastopa predsedniškega mandata 20. januarja podpisal več ukazov, namenjenih odpravi programov raznolikosti, pravičnosti in vključevanja.