Najljubši most

Po naključju sem si znova ogledala film Najini mostovi, ki zanese misli na igrico iz otroštva ali je kaj trden most ter na meni najljubše, ki so jih postavili slavni arhitekti, gradbeniki, inženirji. Pariški Pont Neuf, Tower bridge v Londonu, newyorški Brooklynski most in ljubljanski Šuštarski most.

Plus eden svojevrsten. Most Golden Gate. Simbol San Francisca. Umeščen na seznam zgodovinskih gradbenih dosežkov velja tudi za eno izmed sodobnih čudes sveta. Vsakdo, ki se je kdaj peljal čezenj, ve, o čem je govor. Moj dobri prijatelj si je celo zamislil, da če bi bilo z njim kdaj res zelo hudo, bi si življenje želel končati prav tu: »S porschejem carrero bi v meglici zgodnjega jutra zapeljal z mostu in počasi, filmsko, pikiral v Pacifik.« Samomor na mostu Golden Gate je sicer tudi tema eksperimentalnega filma Joy of Life. Ampak to je druga zgodba.

Slovenski projekt, evropski milijoni in kitajske roke so povezali Hrvaško

Ko se po Golden Gatu voziš proti severu, se na desni razprostira pogled na San Francisco. Na levi divja Tihi ocean. Na sredini pa gigantska artdecojevska stolpa, pobarvana v international orange, mednarodno oranžno barvo, s pomočjo kablovja držita 27 metrov široko in 2737 metrov dolgo cestišče. Če bi se naveličali vožnje, bi lahko parkirali v Marin Countyju in gledali v daljavo. Najbolj slikovito je ob sončnem zahodu. Ko most dobesedno žari. Zlato. V ozadju se prižiga kulisa, ki jo tvori na tisoče lučk enega najbolj raznolikih in strpnih mest na svetu. San Francisco. Njegov zrak res diši. Neustavljivo. Po cedrah.

San Francisco z vso svojo dinamiko vsakič daje vtis, kot da smo se znašli doma. In ne smemo pozabiti niti na rožo v laseh, kot velevajo verzi znane pesmi: »If you're going to San Francisco, be sure to wear some flowers in your hair.« Večna je. Kot je trden most Golden Gate.