Najboljši hotel v državi ne spi na lovorikah

»Kakšna razsipnost pa je to, da skoraj nov hotel spet obnavljajo!« Takšne in podobne komentarje smo lahko slišali ob novici, da v Portorožu obnavljajo hotel Kempinski Palace s petimi zvezdicami superior, ki velja za najboljši hotel v državi. »Nočemo in ne bomo spali na lovorikah. Ved­no poudarjamo, da želimo biti najboljši, ne le v Sloveniji, ampak v širši regiji,« je pojasnil generalni direktor Kempinski Palacea Kai Behrens. Podjetje MK Group bo za prenovo hotela namenilo 6,5 milijona evrov.

Prenovo sodobnega dela hotela so začeli januarja in jo bodo končali v prvih majskih dneh. FOTO: arhiv Kempinski Palace

Medtem ko v enem delu Evrope divja vojna in vliva med gospodarstvenike precej strahu pred še enim negotovim turističnim letom, se portoroški hotelirji na različne načine pripravljajo na začetek nove sezone. Za Kempinski Palace se bo začela že pojutrišnjem, ko bodo odprli tradicionalni del hotela (104 sobe v starem Palaceu). Drugi del novega hotela (v sodobnem slogu), z velikim bazenom in centrom dobrega počutja, bodo prenavljali do prvih majskih dni.

Od Franca Jožefa do sodobnega dizajna

Palace Kur Hotel so v Portorožu odprli 20. avgusta 1910 in tako počas­tili 80. rojstni dan cesarja Franca Jožefa. Dunajski časnik Neue Freie Presse je tri dni pozneje zapisal, da je to »največji, najelegantnejši in najmoderneje opremljeni hotel na avstrijski rivieri«. Portorož se je za hotelski biser lahko zahvalil predvsem bliskovitemu razvoju avstrijskega trgovskega pristanišča in mesta Trst v drugi polovici 19. stoletja. V njegovi bližini so podjetniki iskali primerna gnezdeca za užitek in počitek. Zgradila ga je delniška družba avstrijskih veleindustrialcev s Hansom von Reininghausom na čelu, načrte zanj je izdelal dunajski arhitekt Johann Eustacchio. Porcelan in kopalniško opremo je dobavila nemška družba Villeroy & Boch, kuhinjsko posodo Sheffield iz Velike Britanije.

Hotel Kempinski Palace so po sto letih na novo zgradili in ga odprli oktobra 2008. FOTO: Marko Feist

Hotel je bil načrtovan za celolet­no poslovanje, zato je imel dvojna okna in vrata, električno razsvetljavo, toplo vodo, vodovodno omrežje. Neoporečno pitno vodo so z vetrnimi črpalkami na strehi hotela črpali iz vodnega vira, ki ga imajo v Portorožu še danes.

V hotelu so bila osebna in tovorna dvigala. Sobe so bile opremljene z mikrofoni za lažje sporazumevanje, apartmaji so imeli telefonsko povezavo z medmestnim telefonskim omrežjem. Namesto zvočnih signalov za strež­no osebje so uporabljali optične klicne signale, da je bila v hotelu večja tišina. Ogrevanje je bilo seveda centralno, v stenah je potekal tudi centralni sesalni sistem za smeti ali prah, kar je bilo tiste čase velika novost. Hotel se je ponašal celo z lastnimi garažami za tedaj maloštevilne avtomobile. Sicer pa so ga obiskovali visoki gostje. Med njimi je bil večkrat prestolonasled­nik Franz Ferdinand, pozneje Josip Broz Tito, Marcello Mastroianni, Adriano Celentano, Yul Brinner, Orson Welles, Senta Berger, Mikis Teodorakis in drugi. Ves čas je bil glavna zvezda portoroškega turizma, dokler ga niso septembra 1990 zaprli za 18 let in ga odprli prenov­ljenega 18. oktobra 2008, za kar je zaslužen propadli finančni holding Istrabenz.

Bazen z morsko vodo pred hotelom so obnovili lani, zdaj prenavljajo še povezani bazen v hotelu. FOTO: arhiv Kempinski Palace

Zdaj predstavlja kombinacijo tradicionalnega in sodobnega dizajna, ki ga je zasnoval francoski oblikovalec Jean-Claude Laville. Hotel ima 182 sob in apartmajev, 1500 kvadratnih metrov velik velnes center, šest konferenčnih sob z dnevno svetlobo, unikatno Kristalno dvorano in zasebni park. Prav tako svojim gostom ponuja dve à la carte restavraciji, Sophia in Fleur de Sel.

Zakaj že zdaj?

»Od prenove oziroma novogradnje hotela je minilo že več kot 13 let. Standardi, ki obravnavajo amortizacijsko dobo luksuznega hotela, določajo, da lahko s svojo opremo zagotavlja pričakovanja in potrebe gostov in vzdrži največ osem do deset let. Seveda je vse odvisno od obrabe in kakovosti materialov, ki včasih zdržijo tudi dalj časa. V našem primeru lahko rečemo, da so bili večinoma vgrajeni zelo kakovostni materiali. V hotelskem podjetju bi prenovo začeli celo nekaj prej, če nas ne bi presenetila epidemija. Tako pa smo jo razdelili v dva dela. Modernejši del hotelske stavbe bomo dokončali do prvomajskih praznikov in ostaja do tedaj zaprt, tradicionalni del hotela s 104 sobami pa odpiramo ta petek,« nam pove Petra Zierer, ki je odgovorna za odnose z javnostmi v Hotelu Kempinski Palace.

MK Group je za prenovo modernega dela letos namenil 3,5 milijona evrov. Vseh 78 sob bodo preoblikovali v sodobnem slogu, vendar tako, da bo čutiti pridih istrskega okolja. Za celostno podobo je poskrbel izkušeni ljubljanski studio POKE Design. Veliko pozornosti so namenili vlaganjem v povsem sodobno informacijsko tehnologijo, programsko in strojno opremo, wi-fi omrežje in prilagoditev kongresnih dvoran potrebam organizatorjem različnih srečanj. Dodobra bodo predelali in povečali tudi tri savne (finska, turška in solna), fitnes in velnes center. V barih, restavracijah in zajtrkovalnici bodo v celoti zamenjali sedežne garniture in pohištvo. Hkrati bodo v vseh 182 sobah zamenjali vzmetnice, blazine in odeje. Prenova tradicionalnega dela hotela pride na vrsto v prihodnjih dveh letih in bodo zanjo namenili še najmanj tri milijone evrov.

Zunanji bazen pred modernim delom hotela so prenovili že lani. Z njim je povezan tudi manjši notranji bazen, ki ga prenavljajo zdaj. V obeh je filtrirana in ogrevana morska voda.

»Takšna vlaganja dokazujejo, kako dober je lastnik hotelov. V Sloveniji je vse preveč hotelov, ki jih sicer zgradijo, vendar potem zanje ne skrbijo in jih ne obnavljajo tudi 20 ali 30 let. Obraba hotelskih sob je še veliko hitrejša, kot je obraba v navadnih stanovanjih in hišah. Deset let je skrajni čas za prenovo, pa še vmes je treba skrbeti za dobro vzdrževanje. Tragedija našega turizma je, da lastniki ne vlagajo v obnovo, kakovost in osebje in se predvsem hvalijo z donosi,« je povedal licencirani ocenjevalec nastanitvenih obratov in dolgoletni hotelski direktor Ivan Silič.

Kako so poslovali v Kempinskem?

»Lani smo imeli dve povsem nasprotujoči si 'sezoni'. Poletna je bila zelo uspešna, saj smo dosegali za 15 odstotkov višje povprečne cene kot pretekla leta (izhodiščna cena za sobo je v dveh poletnih mesecih 400 evrov). Toda zaradi epidemioloških omejitev smo povsem izgubili pomladno in jesensko sezono. Prav tako ni bilo kongresnih dogodkov oziroma srečanj večjih skupin. Gostje prihajajo predvsem iz Avstrije in Nemčije, vse pogosteje pa tudi iz Slovaške, Češke in Madžarske, poleti je tujih gostov 70 odstotkov, v preostalih mesecih pa 60 odstotkov,« pojasnjuje direktor Kai Behrens.

Glede krize zaradi vojne v Ukrajini pravi, da ruski in ukrajinski gostje niso ključnega pomena za poslovanje hotela. »Precej bolj se bojimo, kako bo vplivala na druge trge, na inflacijo, stroške, cene in finančno negotovost gostov z naših tradicionalnih trgov. Položaj se zdi nejasen, mogoča sta dva razpleta: da bo gostov bistveno manj, a lahko se zgodi tudi, da jih bo več in bodo ostali dalj časa,« pravi direktor hotela, v katerem že v prihodnjih pomladnih dneh pričakujejo 90-odstotno zasedenost.