Neomejen dostop | že od 9,99€
Namesto rože enako plačilo sporoča grafit nasproti sodne palače v Ljubljani. V štirih besedah odlično ubesedi zadrego, ki jo začutimo, ko 8. marca dobimo rožo.
Pogosto je to nagelj, ki seveda ni le »okrasna rastlina z nasprotno stoječimi listi in dišečimi belimi, rdečimi, rumenimi, pisanimi cveti«, kot ga razloži SSKJ2, ampak – zlasti če je rdeč – predvsem simbolično sporočilo, ki nas opozarja, da enakost žensk več kot sto let po tem, ko so se sufražetke zavzeto borile za volilno pravico žensk, še vedno ni samoumevna. Rdeč nagelj je simbol prijateljstva in spoštovanja, pa tudi enakosti in boja za delavske pravice, zato ga povezujemo tudi s 1. majem.
S simboli ni nič narobe, ampak ali imajo rdeči nageljni 11. marca sploh še kak učinek? Smo danes pomislili na dekleta, ki so se rodila v krajih, kjer ne smejo v šolo, kjer jih starši prodajo za otroške neveste ali pa jih že pred rojstvom raje splavijo in poskusijo, ali bo naslednjič več sreče? Samo zato, ker so napačnega spola.
Kljub rožam situacija tudi v naših krajih ni rožnata, čeprav smo vsaj na papirju moški in ženske enakopravni. A to še ne pomeni, da imamo tudi zares enake možnosti. Statistike, ki jih prebiramo enkrat na leto, torej 8. marca, še vedno pričajo o tem, da plačna vrzel ostaja, da ženske opravijo nesorazmerno veliko gospodinjskega dela, da praviloma prevzamejo skrb za otroke in starejše družinske člane. Enakopravnost se začne doma, za začetek s pravično razdelitvijo skupnega dela med vsemi člani gospodinjstva.
Beseda nágelj v SSKJ2 na portalu Fran.
Pred nekaj tedni sem bila na službeni poti. Med čakanjem na letalo sem v letališki trafiki naletela na tanko knjižico Chimamande Ngozi Adichie We should all be feminists (Vsi moramo biti feministi). Prebrala sem jo še pred prihodom letala. Nigerijska pisateljica piše o tem, da bi svet moral biti bolj pošten za moške in za ženske. Naše hčerke moramo vzgajati drugače. In sinove tudi. Zato namesto rože raje izberem enako plačilo.
***
Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtorica: dr. Mojca Žagar Karer.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji