Na Bled se vrača sončni dohtar

Novi lastnik blejske Riklijeve vile Tim Mitja Žagar si z obnovo Riklijeve vile, ki je bil v resnici nekdanji Riklijev zdraviliški salon, želi predvsem, da bi obiskovalci začutili duha tistega časa. Med drugim načrtuje spominsko sobo, posvečeno Arnoldu Rikliju, in muzejsko predstavitev njegove zapuščine.

Arnold Rikli (rekli so mu tudi sončni dohtar) se je preselil na Bled leta 1855 in ustanovil zdraviliški zavod za povsem novo zdravljenje. »Sprva je ordiniral pri hotelu Mallner na prostoru današnje Kazine, nato je zrasel zdraviliški objekt neposredno pod Blejskim gradom. Zgraditi mu ga je pomagal inženir in sorodnik Paul Rikli, ki je obenem zgradil še dve vili, od katerih danes nobena več ne stoji. Tako kot pod zdraviliško stavbo na obali jezera je bilo tudi v parku Paulove vile pod današnjim zdravstvenim domom postavljenih več zračnih ut za bivanje gostov. Zdraviliški dom je bil zgrajen pred letom 1899, nato so ga leta 1905 podaljšali. Objekt je bil tudi bogato poslikan, tako zunaj kakor znotraj, s filigransko oblikovano leseno fasado,« povzema pristojna konservatorka Nataša Ülen.

Še pred porušitvijo strehe oziroma stropne konstrukcije je zavod za varstvo kulturne dediščine pod varstvom tedanje konservatorke Nike Leben dokumentiral večino poslikav. Leta 2022 so jih rekonstruirali in jih prikazali na fasadah objekta, ki ga je občina leta 1992 razglasila za kulturni in zgodovinski spomenik, dopustne posege na oziroma ob njem pa so zapisali tudi v OPPN za ožje središče Bleda.

Potem ko je Riklijeva vila desetletja propadala in kazila podobo Bleda, se ji z novim lastnikom obeta svetlejša prihodnost. FOTO:  Leon Vidic

Novi lastnik je k sodelovanju pri obuditvi Riklijeve vile povabil tudi ljubiteljskega zgodovinarja, domačina z Bleda Vojka Zavodnika, ki se z Riklijevim življenjem in delom ukvarja že tri desetletja, ima za cel muzej predmetov in dokumentacije, osebno pozna številne njegove potomce v Evropi in ZDA, prav tako je izdal knjigo Skrivnostne podobe raja in monografijo o zdravilcu Po sledeh Arnolda Riklija. Zanjo je prepotoval na tisoče kilometrov, opravil nešteto pogovorov ter odkupil za svojo zbirko številne Riklijeve osebne predmete in dokumentacijo. Tudi on podpira namero novega lastnika.

Kot je povedal, so bile v pritličju zdraviliškega objekta restavracija za goste, ki so bivali v lesenih hišicah, zgrajenih pod njo, kuhinja za osebje in služinčad ter Riklijeva sprejemnica oziroma ordinacija in veranda, nad njo pa balkon in v prvem nadstropju velika dvorana, ki je bila zaradi osončenosti gotovo eden najlepših prostorov. Namenjena je bila Riklijevim gostom, tu so se odvijali klavirski recitali, plesi, tudi opazovanje ptic, je Zavodnik opisal nekdanje dogajanje v zdajšnji ruševini.

Po njegovih besedah je bilo Riklijevo atmosfersko zdravljenje znano po vsem svetu in ga obujajo še danes, vse od ZDA do Švice, kjer so lani odprli Riklijevo pot, toda v resnici so njegove terapije neločljivo povezane z Bledom.

Lepo darilo

»Riklijevo atmosfersko zdravljenje je res edinstveno, unikatno, in kot takega bi ga morali tržiti. Po njegovi zaslugi je Bled pridobil sloves zdraviliškega kraja. Rikli je kot hidropat začel tri leta prej, preden je Sebastian Kneipp šele začel delati poskuse z vodo,« je poudaril sogovornik. Tudi v reportaži BBC iz leta 2019 so Bled opisali kot »rojstni kraj sodobnega naravnega zdravljenja«.

Rikli, ki so ga starši leta 1843 kot naslednika družinskega posla barvanja preje poslali po svetu oziroma v različne kraje, da bi se poučil, kako se posla lotevajo drugje, je svoja spoznanja med drugim prinesel stricu v Ajdovščino, ki je prav tako imel barvarno. Zavedajoč se težavnosti tega dela, ki je zastrupljalo delavce, je začel premišljevati o novih zdravilnih metodah. V stričevi knjižnici je našel dela Charlesa Mundeja o hidroterapiji in Cornarjeve napotke za zmerno življenje ter knjigo o vodnem zdravljenju v Gräfenbergu. Te knjige so bile odločilne za njegovo nadaljnjo pot in tudi za razvoj Bleda, kamor se je sprva podal zaradi svojih zdravstvenih težav, potem pa postal začetnik blejskega organiziranega turizma.

»Obnova Riklijeve vile je lepo darilo Tima Mitje Žagarja Bledu. Pripravljen sem mu pomagati z vsem, kar sem o Rikliju raziskal v tridesetih letih, tudi pri vzpostavitvi atmosferskega zdravljenja po Riklijevih vzorih,« pravi Zavodnik. Razkriva, da so se za nakup vile zanimali tudi Riklijevi potomci, a nazadnje posel ni bil sklenjen.

Nekaj Riklija je na Bledu že zdaj

Tudi na Turizmu Bled se veselijo prenove Riklijeve vile in podpirajo investitorjeve namere. »Zapuščeni objekti kazijo podobo Bleda, s propadanjem objekta je propadala tudi kulturna zapuščina kraja. Z novo vsebino vile in njeno obnovo, če se bo uresničila namera investitorja, bo kraj pridobil pri urejenosti, ponudbo pa bo dopolnila kakovostna vsebina, ki bo zagotovo pritegnila goste, ki cenijo blejske naravne danosti in zdravilne lastnosti vode, zraka in sonca,« so povedali za Delo.

Pot Arnolda Riklija lahko obiskovalci individualno odkrivajo tudi z aplikacijo ARikli. FOTO: arhiv Turizma Bled

Sicer pa Rikli tako ali drugače dopolnjuje ponudbo Bleda že zdaj. Letos bo potekal že 27. Riklijev pohod na Stražo na prvo julijsko nedeljo, 6. julija, ki vključuje organizirano vodeno vadbo in malico iz izdelkov blejskega lokalnega izbora, po pohodu pa še kosilo, skladno z načeli riklijanstva običajno vegetarijansko enolončnico. Lani se ga je udeležilo 140 pohodnikov.
Ob predlanski 200. obletnici Riklijevega rojstva je zaživel nov sistem certificiranja produktov, storitev in doživetij, Arnold Rikli Bled Certified (ARBC), ki so ga prejeli rokodelski in prehranski izdelki ter doživetje, med drugim Riklijev kruh, Art Shiva Riklijeva srajca in hlače rokodelskih mojstric, Riklijev čokoladni medaljon, Riklijeva rezina ...

Še vedno je na voljo doživetje Vodne, zračne in sončne kopeli z Arnoldom Riklijem, pot Arnolda Riklija pa lahko obiskovalci individualno odkrivajo tudi z aplikacijo ARikli.