V nadaljevanju preberite:

Pred časom sta družbena omrežja omrežili dve miški, ki debatirata. »Ali se boš cepila?«, vpraša prva. Druga ji odvrne: »Si nora?! Ali ne vidiš, da poskusi na ljudeh še potekajo!« O tem, da se v drobnih sivih živalih skrivajo bistra in pretkana bitja, ki izvajajo poskuse na ljudeh, je pisal tudi legendarni pisatelj Douglas Adams. Kakor koli si že predstavljamo življenje miši in drugih laboratorijskih živali, neizpodbitno je, da jim dolgujemo veliko, tudi pri spoznavanju novega koronavirusa in razvijanju cepiv proti covidu-19.

Za testiranje teh cepiv so sicer, kot je povedal dr. Roman Jerala, vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo pri Kemijskem inštitutu, poleg mišk uporabili hrčke, dihurje in opice. »Z mišmi je najlažje, najhitreje in najceneje izvajati eksperimente, vendar so za raziskave cepiva proti covidu-19 manj primerne, saj se ne okužijo z izvirno varianto virusa,« je poudaril, čeprav se je pokazalo, da se lahko okužijo z nekaterimi novejšimi različicami.