Perzeidi nad Pohorjem priredili spektakularno nočno predstavo

Avgustovske noči so tradicionalni vrhunec Perzeidov ali meteorskega dežja ali solz svetega Lovrenca (pojav je namreč okoli goda svetega Lovrenca, 10. avgusta). Bleščeča predstava se dogaja vsako leto ob pravzaprav istem času. Spektakulrani nebesni pojav je najbolj viden v nočeh med 24. julijem in 17. avgustom, vrhunec pa je med 11. in 13. avgustom. In tako je bilo tudi to noč.

Ta naravni pojav se zgodi, ko Zemlja na poti okoli Sonca potuje skozi pas prahu – meteoroidno vlakno  –, ki je ostal za kometom Swift-Tuttle med njegovo večkratno vrnitvijo v bližino Sonca. Ko ta prah trči ob visoke plasti atmosfere, povzroči kratek svetlobni učinek, ki ga občudujemo kot utrinek. Drobni delci prahu zaradi velike hitrosti vzburijo zrak, da zažari, delci pa praviloma zgorijo že visoko v ozračju. Perzeidi navidezno letijo iz ozvezdja Perzej. Utrinki torej niso nič drugega kot droben prah, ki pri letu skozi atmosfero reagirajo na pline v ozračju, da zažarijo, Zemlja pa na svoji stalni poti okoli Sonca vsako leto ob istem času sreča to meteoroidno vlakno kometa.

Sinočnjega opazovanja se je udeležilo več kot sto obiskovalcev, od predšolskih otrok do upokojencev. FOTO: Igor Žiberna

Zemlja se je v sredini meteoroidnega vlakna znašla sinoči, zato in tudi zaradi jasnega vremena, kakršno je bilo sinoči, so bili pogoji najugodnejši za opazovanje tega pojava. A Perzeidi so na našem nebu že od konca julija in bodo vidni še nekaj dni. Utrinke lahko sicer vidimo po vsem nebu, ker pa je njihov radiant v Perzeju, na severni nebesni polobli, jih največ vidimo severno od ekvatorja.

Tudi v prihodnjih očeh se bo zgodilo še veliko zamimivega, pravi Igor Žiberna iz društva Orion. V drugi polovici minule noči so bili lepo vidni planeti Saturn, Neptun, Uran, Jupiter in Mars, Luna, ki je zdaj okoli prvega krajca, pa je še posebej zanimiva, saj so se namreč lepo videle sence, ki so poudarile relief na Luni. Mars in Jupiter na nebu sta bila navidezno zelo blizu skupaj, oddaljena manj kot eno ločno stopinjo, kar se ne zgodi prav pogosto.

Perzeidi so popularni, ker opazovanje poteka sredi poletja, zanimivi pa so tudi številni drugi meteorski roji (Geminidi, Leonidi itd.). Sinoči je bila frekvenca tudi 50 utrinkov na uro, kar pomeni, da je bilo vsakih nekaj minut možno ugledati utrinek na nebu.

Minula noč ni bila idealna, poskrbela pa je za nekaj izjemnih prizorov.  FOTO: Igor Žiberna

Orionaši na Pohorju

Astronomsko društvo Orion svoje tradicionalno leto pripravi na Šmartnem na Pohorju, in sicer na travniku okoli 300 metrov zahodno od osnovne šole na južni strani ceste. Kot pojasnjuje Žiberna, sicer profesor na oddelku za geografijo mariborske filozofske fakultete, svetlobno neonesnaženih krajev po Sloveniji ni, lokacija na Šmartnem na Pohorju pa je z 800 metri nadmorske višine, odprtim obzorjem, predvsem pa zelo prijaznimi domačini postala priljubljeno opazovališče »orionašev« iz Maribora.

Sinočnjega opazovanja se je udeležilo več kot sto obiskovalcev, od predšolskih otrok do upokojencev. Največ je bilo seveda obiskovalcev iz Podravja in Pomurja, prišli pa so tudi iz osrednje Slovenije in Gorenjske. Zbrali so se ob 22. uri in večina je vztrajala do enih ponoči, Žiberna pa do konca, do pete ure zjutraj. »V času opazovanja smo obiskovalce seznanili z vrstami teleskopov in njihovo uporabo, z zakonitostmi gibanja teles na nebu, z orientacijo na nebu, predstavili smo tudi ozvezdja, vidna na poletnem nebu. Prav tako smo predstavili značilnosti Lune in planetov, ki smo jih opazovali. Vse so lahko fotografirali s svojimi pametnimi telefoni.«

Otroci so vedno zelo hvaležna publika. FOTO: Igor Žiberna 

Vsem navzočim so s konkretnimi primeri predstavili tudi kroglaste in razsute zvezdne kopice, planetarne in difuzne meglice ter galaksije. Vzporedno z opazovanjem skozi teleskop je na travniku potekalo tudi opazovanje Perzeidov s prostim očesom. Vreme so le občasno skazili oblaki na severnem obzorju, od daleč, očitno z avstrijske Koroške, se je videlo strele, sicer pa je bilo zelo toplo vse do jutranje zarje, še dodaja Žiberna.

In kaj je opazovalce najbolj zanimalo? Žiberna pravi, da so se v sproščenem pogovoru razvile tudi zanimive diskusije, ki so se dotikale različnih tem astronomije. In pri tem so ga še posebej navdušili otroci kot izredno hvaležna publika. 

In kaj je navdušilo Žiberno? »Saturn. V prihodnjem letu bomo nanj gledali z boka in njegov obroč ne bo viden, trenutno pa smo obroč videli kot tanko paličico, zares impozanten prizor. Druga zanimivost je bila ena luna, ki je vzhajala izza Jupitra. Kar nekaj utrinkov je puščalo dolge sledi in to je bilo pravo doživetje. Množica je vsakič vzdihnila ... aaa ...«