médij -a samostalnik moškega spola SSKJ2

V kontekstu slovaropisja ob besedi medij morda najprej pomislimo na njen drugi pomen iz SSKJ2, ki je sredstvo, pripomoček, in na pred časom zelo aktualno temo o slovarjih v elektronskem in/ali tiskanem mediju. Še bolj kot v slovaropisju pa je tema medija zaznamovala medije v prvem pomenu, ki so navadno rabljeni v množini in pomenijo komunikacijsko sredstvo, zlasti časopisje, radio in televizijo, namenjeno širši javnosti.

Ob krizi, ki jo tradicionalni mediji že nekaj časa doživljajo zaradi pojava elektronskega medija, je udarila še korona, in kot da to ne bi bilo dovolj, smo se v zadnjem obdobju znašli še v neugledni skupini evropskih držav, v katerih je ogrožena svoboda medijev. Žebljico na glavico je v razpravi v evropskem parlamentu zadela podpredsednica evropske komisije Věra Jourová, ki je pozvala k dialogu in odgovarjanju z dejstvi in ne k utišanju kritičnih glasov, pri čemer spet lahko potegnemo vzporednico s slovaropisjem, konkretno s pravopisjem. Prav ta teden sta bili namreč v javno razpravo dani drugi dve poglavji novega slovenskega pravopisa, imenovanega tudi Pravopis 8.0 (https://www.fran.si/pravopis8/), ki nastaja pod okriljem Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU. Prehod od preskriptivizma do deskriptivizma oziroma od predpisovalnosti, ki jo mnogi še dobro pomnimo, do javne razprave, ko lahko kdorkoli poda predloge za spremembe pravopisnih poglavij, je zagotovo korak v pravo smer, ki omogoča dialog.



V novih poglavjih o prevzetih besedah in besednih zvezah ter o veliki in mali začetnici so predstavljena tudi načela, kako izgovarjati, sklanjati in zapisovati različna tuja imena, kot so npr. Ana Politkovska, Džamal Hašokdži, Daphne Cuarana Galizia ali Ján Kuciak. Naj njihova imena odmevajo še dolgo – v spomin in opomin – in naj se ta seznam, ki je seveda mnogo daljši in mnogo predolg, zaključi z včerajšnjim dnem.

***

Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša).