V nadaljevanju preberite:

Tako imenovani pokopališki turizem, ki se ga drži sloves nečesa morbidnega, v posameznih primerih morda tudi bizarnega, ni nekaj povsem novega. V 19. stoletju so si v mnogih evropskih mestih posamezniki ali skupine izbrali prav pokopališča za nedeljski popoldanski sprehod. Nato je ta navada postopoma izginila, številna pokopališča so bila dostopna samo za svojce tam pokopanih, v obdobju razmaha turizma po drugi svetovni vojni pa se je ta dejavnost spet obudila in ponekod dobila izjemne razsežnosti.