V Barceloni protestniki škropili turiste, na Capriju so jim prepovedali vstop

Tokrat vnovič Barcelona, velikokrat prej Benetke, Rim in Dubrovnik. Mesta se utapljajo v turistih, cene življenjskih in gostinskih storitev naraščajo, najem­nine za domačine segajo previsoko. Župan turistično obleganega italijanskega otoka Capri je pred slabim mesecem dni zaradi okvare na vodovodnem omrežju lahko za en dan prepovedal prihod turistom, v neizrednih razmerah pa prebivalcem ostajajo le protesti.

Sredi turistične sezone odmevajo protesti konec tedna v Barceloni, ko so se množice prebivalcev s skandiranjem Turisti domov in Barcelona ni naprodaj ustav­ljale pred hoteli in restavracijami ter turiste, ki so večerjali, škropili z vodnimi pištolami. A to je le eden od glasnih shodov domačinov v protiturističnem valu, ki se dviga po Španiji. Pred dnevi se je na ulice Malage zgrnilo 15.000 prebivalcev, nekaj manj v zadnjem mesecu dni na Palmi de Mallorci in Palmi de Menorci, več kot 50.000 v začetku maja na Kanarskih otokih.

Marsikdo med dopustovanjem v Barceloni ni pričakoval takšnega sprejema domačinov. Nekateri protestniki so ta konec tedna turiste, ki so obedovali, škropili z vodnimi pištolami. FOTO: Josep Lago/AFP

Španija je druga najbolj obiskana evropska država za Francijo, lani so sprejeli 85 milijonov tujih obiskovalcev, kar je 18,7-odstotno povečanje v primerjavi s prejšnjim letom, je poročal nacionalni statistični inštitut. Najbolj obiskana regija je bila z 18 milijoni turistov Katalonija, s 14,4 milijona ji ​​sledijo Balearski otoki in s skoraj 14 milijoni Kanarski otoki. Samo cerkev Sagrada Família, eno od znamenitosti Barcelone, mesta z le 1,6 milijona prebivalcev, si je lani ogledalo več kot 12 milijonov turistov. V zadnjem desetletju so se najemnine zvišale kar za 68 odstotkov, cene nepremičnin za 38 odstotkov. Barcelonski župan Jaume Collboni je pred nedavnim napovedal, da bodo v naslednjih petih letih prepovedali oddajanje stanovanj turistom, s čimer naj bi na lokalni najemni trg vrnili več kot 10.000 stanovanj. Toda pri krovnem združenju »turističnih najemodajalcev«, ki nasprotuje ukrepom, menijo, da bodo s tem le okrepili oddajanje na črno.

Civilna pobuda za ustavitev rasti števila turistov (Assemblea de Barris pel Decreixement Turístic), ki je skupaj z okoli 100 lokalnimi organizacijami pripravila sobotni protest, je med 13 nujnimi ukrepi predlagala še umik načrtov za širitev letališke infrastrukture in zmanjšanje števila terminalov za križarke s predčasnim preklicem koncesij (pred letom 2027), prepoved podeljevanja dovoljenj vključno za hotele in hostle, omejitev velikih dogodkov, pa tudi porabe vode v turističnem sektorju.

Poleg tega tudi ustavitev komercializacije javnih prostorov, kakršna je bila denimo nedavna modna revija Louis Vuitton v parku Güell, zahtevajo poštene delovne razmere v turističnem sektorju, zaščito vsakodnevne lokalne trgovine, izdelavo študije o izkoriščanju javnih storitev, ki jih dnevno uporablja turistična industrija ... Za bližajoča se množična dogodka, ki ohromita mesto – 37. jadralsko tekmovanje Louis Vuitton America's Cup in enega od vodilnih nepremičninskih dogodkov The District –, somišljenike že pozivajo k ponovni aktivaciji.

Vnaprej izgubljena bitka?

Po poročanju CNN so se lani med najbolj oblegane kraje poleg Benetk in Barcelone uvrstili še Amsterdam, Atene, Miami, otoka Bali in Phuket ter Pariz, ki bo zaradi olimpijskih iger gotovo tudi na letošnjem seznamu. Marsikje se proti množičnemu turizmu borijo z omejitvami obiska znamenitosti, kampanjami za problematične obiskovalce, pa tudi novimi ali višjimi taksami.

Uvedbi vstopnine za dnevne izletnike v Benetkah so nasprotovali celo domačini, saj da ne rešuje njihovih pravih težav, vsaj v začetku tudi ni prinesla zmanjšanja števila turistov. FOTO: Manuel Silvestri/ Reuters

V Benetkah, kjer so 25. aprila uvedli vstopnino za dnevne izletnike v višini 5 evrov, se bo ta konec tedna iztekla poskusna doba, taksa bi se lahko celo zvišala na 10 evrov, je poročal EuroNews. V prvih 11 dneh (do 5. maja) so s 195.000 vstopnicami zaslužili slab milijon evrov, toda ukrep so domačini označili za marketinško potezo, ki ne rešuje resničnih težav, predvsem na najemnem trgu. Ukrep tudi ni prinesel zmanjšanja števila turistov. Plačila so opravičeni turisti, ki v Benetkah prenočijo, na spletu so se pojavili tudi nasveti, kako se je temu še mogoče izogniti.