V Dubrovniku že opažajo pozitivne spremembe omejitev

Še pred petimi leti so ugledni svetovni mediji zaradi množičnega turizma, ki ga prinašajo križarke in avtobusi, poročali, da Dubrovnik umira. Pred štirimi leti je jadranski biser, od 1979. vpisan na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine, ambiciozno krenil na pot trajnostnega turizma s projektom Spoštujmo mesto. Uvedli so omejitev dve križarki na dan (s po 2500 gosti) ter razporedili prihode avtobusov, svoje sta naredili tudi leti pandemije.

»Mislim, da bomo letos dosegli približno 80 odstotkov prenočitev in 60 odstotkov prihodov iz leta 2019, kar pomeni, da se je bivanje gostov podaljšalo, to pa je pozitivna sprememba, h kateri smo stremeli,« je za Delo zadovoljno poudaril dubrovniški župan Mato Franković.

»Vsaka kriza je priložnost za spremembe in mi smo jo izkoristili za obrat k trajnostnemu turizmu,« poudarja Mato Franković, župan Dubrovnika od leta 2017.

»Še vedno ostajamo pri dveh križarkah na dan, razen če pride velika z več kot 4000 potniki, potem je dovoljena le ena. Prihode avtobusov nadzorujemo z novo aplikacijo Bus Webshop, v katero se mora vsak avtobus, ki želi v Dubrovnik in njegovo zgodovinsko jedro, prijaviti in plačati prihod, navesti čas prihoda in odhoda. Na vsake pol ure je dovoljenih le po sedem avtobusov. Radi bi, da Dubrovnik ne bi bil destinacija za enodnevni izlet, zato smo si med drugim prizadevali podaljšati čas bivanja na 3,5 dneva, in zdaj smo ta cilj dosegli. Vsaka kriza je priložnost za spremembe in mi smo jo izkoristili za obrat k trajnostnemu turizmu,« je poudaril sogovornik. Prepričan je, da bo v prihodnje poleg varnosti, kulture in vsega drugega, kar ponuja destinacija, velik pomen imela njena trajnostna usmeritev. »Nihče si ne želi počitnikovati v prenatrpanih mestih in krajih, ampak si želijo tja, kjer je prijetno tako za tamkajšnje prebivalce kot turiste,« je povzel cilj, h kateremu so usmerjeni.

Še vedno velja omejitev dveh križarkah na dan oziroma ene z več kot 4000 potniki. Prihode avtobusov nadzorujejo z novo aplikacijo Bus Webshop. Na vsake pol ure je dovoljenih le po sedem avtobusov. Foto Tomi Lombar

Da bo izkušnja lepša

S strategijo Spoštujmo mesto si od leta 2018 prizadevajo ustvariti znosnejše razmere za življenje okoli tisoč stalnih prebivalcev, kolikor jih po podatkih še vztraja v starem jedru, in turiste, čeprav so prve ukrepe na poti k bolj trajnostnemu turizmu storili pred prihodom aktualnega župana.

Najpomembnejši ukrepi so bili res povezani z izletniškim turizmom in križarkami, a pozornost namenjajo še drugim področjem in gostom, tudi tistim, ki se tam zadržijo dlje. Kartico Dubrovnik so letos digitalizirali v Dubrovnik Pass ter obiskovalcem za ceno obiska obzidja ponudili še prost vstop v vse mestne muzeje. Kot pravi Franković, si želijo, da bi jo obiskovalci pogosteje kupili, od naslednjega leta si obetajo, da bodo prek nje z njimi tudi komunicirali. »Z nakupom te kartice po spletu pustite svoje podatke, prek njih pa bi lahko vzpostavili stik in vam poslali kak predlog, namig. Denimo, če prek naših kanalov vidimo, da bo v zgodovinskem jedru velika gneča, bi vam poslali sporočilo s priporočilom, da je bolje priti naslednji dan ob 17. uri, ker bo vaša izkušnja lepša,« je pojasnil sogovornik.

Kartico Dubrovnik so letos digitalizirali v Dubrovnik Pass ter obiskovalcem za ceno obiska obzidja ponudili še prost vstop v vse mestne muzeje. Foto Tomi Lombar

Kakšno zamisel so našli celo v Ljubljani, denimo souporabo vozil, ki so jo uvedli tik pred pandemijo novembra leta 2019, a kot je poudaril, je kljub temu dobro zaživela, še zlasti ker to možnost ponujajo tudi v Zagrebu in pride prav turistom, ki prispejo z letali – Dubrovnik je tako ali tako letalska destinacija. Posebna prednost pa je, da so za vozila v souporabi uredili parkirišča okoli zgodovinskega jedra, in tako je tam za te avtomobile vedno mogoče najti prosto mesto.

Med prihodnjimi načrti je še bolj načrtovano ozaveščanje obiskovalcev o pričakovanem obnašanju; kako morajo biti oblečeni in kako naj tudi drugače spoštujejo mesto za obzidjem in navsezadnje tudi tamkajšnje prebivalce. Že zdaj jih na to opozarjajo table, a kljub temu opažajo mnoge anomalije, je dejal Franković, od sedenja na historičnih stopnicah s hrano v rokah do obiska starega dela mesta v kopalkah, za kar vsak dan spišejo kakšen ducat kazni. Kazen za pomanjkljivo oblečenega ali oblečenega v kopalke znaša 1000 kun (približno 133 evrov). »Dolgo smo jih opozarjali, zdaj smo začeli tudi izdajati kazni. Toda to ni naš namen, želimo jih predvsem ozavestiti. Zdaj pripravljamo kratke videe, s katerimi bi našim obiskovalcem sporočili, kaj od njih pričakujemo, da bi neželene stvari lahko preprečili,« je povedal sogovornik.

Dolgo so le opozarjali, zdaj vsak dan spišejo kakšen ducat kazni. Kazen za pomanjkljivo oblečene ali oblečene v kopalke znaša 1000 kun (približno 133 evrov). Foto Marko Lukunić/Pixsell

Mlajši obiskovalci, pogosto Američani

Trenutno v Dubrovniku počitnikuje 26.000 turistov (92 odstotkov v primerjavi z letom 2019). Na turistični zvezi mesta Dubrovnik opažajo, da je po mestu najpogosteje videti mlajše obiskovalce, stare med 30 in 40 leti, med njimi so pogosto tudi Američani, to je skupina »dobrih« gostov, s katerimi so zadovoljni, je strnil letošnje vtise novi direktor Miroslav Drašković.

Kje pa on vidi največje težave dubrovniškega turizma in kje izboljšave? »Te so seveda najbolj povezane z omejenimi zmogljivostmi, zato mislim, da mora Dubrovnik iti naprej po začrtani poti v okviru projekta Spoštujmo mesto. Mesto ima namreč tudi omejene hotelske namestitve, gradili se bodo sicer tudi novi hoteli, nekateri iz neposredne okolice niso bili obnovljeni še od vojne pred tridesetimi leti ... A tako pri hotelih kot pri križarkah je pomembno predvsem daljše bivanje gostov,« je povedal Drašković. Pred pandemijo so se v povprečju zadržali od dva do tri dni, zdaj, kot že rečeno, se 3,5 dneva.

Po njegovih besedah bi bili še bližje številu prenočitev iz predpandemijskega leta 2019, če bi bila boljša predsezona. Toda zaradi vojne v Ukrajini so ljudje oklevali s potovanji. »Kljub temu od konca maja številke nenehno rastejo in pričakujemo, da bomo z dobro posezono zelo blizu rezultatom iz leta 2019. Zadnji dve leti sta bili res krizni tako za Dubrovnik kot za Hrvaško, a v mestu smo že lani dosegli pomemben uspeh – Hrvaška se je prva odprla za vse trge, podobno kot Nemčija. Prve direktne letalske linije iz New Yorka in Newarka iz New Jerseyja so bile z Dubrovnikom vzpostavljene od začetka julija. Tedaj, četudi zapoznelo v primerjavi s predcovidnim obdobjem, nihče od naših konkurentov ni posloval, zato je bil že začetek lanske sezone zelo uspešen in se je nadaljeval do konca,« je poudaril.

V Dubrovniku so se v teh dneh 90-odstotno približali turističnim podatkom iz leta 2019, najpogosteje je opaziti mlajše obiskovalce med 30 in 40 leti. Foto Tomi Lombar

Z različnimi programi si prizadevajo tudi podaljšati sezono. V oktobru bo že 11. kulinarični festival Good Food, na katerega želijo privabiti predvsem obiskovalce iz regije, od Slovencev do Srbov, od konca novembra do 6. januarja ponovno tudi zimski festival, razmišljajo pa, kako bi lahko popestrili dogajanje še v drugem delu zime 2023. Februarja sta sicer praznik svetega Blaža, zavetnika mesta, in karneval. »To bi pritegnilo obiskovalce iz neposredne bližine, s tem se ustvari živost mesta, kar je zanimivo tudi drugim. Dogovarjamo se že za nekatere zimske polete, ki bodo natančno znani predvidoma septembra. Za podaljšanje sezone namreč namenjamo denar v dve smeri: poleg tega, da sofinanciramo oziroma organiziramo dogodke v mestu v zimskem času, organiziramo tudi akcije z letalskimi družbami neposredno ali prek hrvaške turistične zveze, zato ima Dubrovnik daljšo turistično sezono kot preostala Hrvaška. Letališče Dubrovnik ima redne neposredne letalske linije z vsemi evropskimi državami kot tudi z bolj oddaljenimi, velika večina pa se jih konča v začetku novembra,« je povedal.

Upajo na večje število Slovencev

Kako pa bo odprtje Pelješkega mostu vplivalo na prihod turistov? Župan meni, da pozitivno, saj da bo določen delež obiskovalcev prišel z avtomobili, a ocenjuje, da ne pretirano veliko. »Mislim, da bomo imeli pozitivni učinek, a prioriteta ostaja, da bi Dubrovnik ostal letalska destinacija, kar je vselej bil. Sicer pa je Pelješki most največja pridobitev za nas domačine, ki zdaj lahko z manj zapleti in čakanja odpotujemo v Split in Zagreb,« je odgovoril. Oba sogovornika upata, da poslej pride v goste tudi več Slovencev, ki zaradi nepremičnin in bližine najraje počitnikujejo na severnem Jadranu, navsezadnje je bil njegov glavni projektant slovenski inženir Marjan Pipenbaher. Slovencev ni v statistiki najmnožičnejših turistov v Dubrovniku. Vodijo Britanci, Francozi, Američani, Nemci in Norvežani.