Konec dober, vse dobro?

Medtem ko Belgija tone v čedalje večjo zdravstveno krizo, tako globoko, da so bolnišnice v Liegeu pozvale zdravnike, naj, četudi so okuženi z novim koronavirusom, a brez simptomov, nadaljujejo delo, je zgodba z belgijskega dvora vsaj na videz dobila srečen epilog. Nezakonska hči upokojenega kralja Alberta II., umetnica Delphine Böel, od začetka meseca pa tudi uradno belgijska princesa Delphine de Saxe-Cobourg, se je končno srečala s 86-letnim očetom in njegovo ženo, kraljico Paolo.

»Petindvajsetega oktobra se je odprlo novo poglavje, polno emocij, razumevanja in tudi upanja. Srečali smo se v gradu Belvédère in vsak od nas je lahko iskreno in empatično izrazil svoje občutke in doživljanja. Po vsej zmešnjavi, trpljenju in bolečinah je čas za odpuščanje, pomiritev in spravo. To je pot potrpljenja, včasih tudi težavna, za katero smo se odločili, da jo odločno uberemo skupaj. Prvi koraki so začrtali miroljubno smer, ki jo bomo udejanjili skupaj,« so poudarili v skupni izjavi, ki so jo poslali v javnost šele dva dni po srečanju v kraljevi rezidenci v Laeknu na obrobju Bruslja, medtem ko je na zgodovinski »družinski fotografiji« videti nasmejane obraze trojice pred kaminom in krožnikom piškotov.



Dvainpetdesetletna princesa Delphine je med drugim dejala, da je pri obisku dvora šlo za priznanje družine in očeta, ki jo je zavračal in se boril proti njej celo na sodišču, kar je bilo zanjo najbolj boleče poglavje v njenem življenju. Prvi kamen sprave je pred 20 dnevi položil njen 60-letni polbrat, kralj Filip, ko se je srečal z njo. »Ta poglobljeni in posebni pogovor je bil priložnost, da se spoznava. Govorila sva o svojem življenju in skupnih zanimanjih. Ta vez se bo razvijala še naprej v družini,« sta Filip in Delphine zapisala na kraljevem facebooku.
 

Nič več otrok po znižani ceni

Kraljeva družina je več desetletij veljala za nedotakljivi simbol belgijske državnosti. Deloma ga je zamajala poroka kralja Leopolda III. z meščanko Mary Lilian Baels leta 1941, torej med nacistično zasedbo Belgije, zato je kralj takoj po vojni abdiciral. Konec devetdesetih let so se pojavili članki in celo knjiga s podrobnostmi o stranpoteh članov vladajoče dinastije, med drugim tudi razkritja kraljeve nezakonske hčere.

V šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je Belgiji še vladal Albertov brat Baudouin, je imel Albert ljubezensko razmerje z Delphinino mamo baronico, danes 79-letno Sybille de Selys Longchamps, ki je trajalo do leta 1984. Delphine se je rodila leta 1968, delno je odraščala v Veliki Britaniji, stike z očetom pa je imela do 33. leta oziroma leta 2001, ko jih je kot kralj Albert II. nenadoma prekinil.



Delphinina bitka je trajala sedem let, od leta 2013, ko je Albert II. po dveh desetletjih vladanja prepustil prestol sinu ter izgubil imuniteto. Test očetovstva je opravil šele lani, ko mu je bruseljsko prizivno sodišče zagrozilo s kaznijo v višini 5000 evrov na dan. Ko je test pokazal, da je res njen oče, jo je v začetku letošnjega leta le priznal. A Delphine Boël ni hotela biti »otrok po znižani ceni«, hotela je imeti enake privilegije, nazive in položaj kot njena polbrata in polsestra.

Prejšnji mesec je bruseljsko prizivno sodišče še zadnjič prisluhnilo obema stranema in v začetku tega odločilo njej v prid. Zadoščeno je bilo njenim zahtevam, da bi imela enake privilegije kot Albertovi preostali otroci, kralj Filip, princ Laurent in princesa Astrid. Delphine Boël, ki je ves čas poudarjala, da ji ne gre za denar, je prevzela očetov priimek Saxe-Cobourg, princ in princesa sta postala tudi njena otroka Josephine in Oscar, ki imata prav tako naziv kraljeva visokost. Čeprav sodna zmaga ne more nadomestiti očetove ljubezni, vendarle daje občutek pravičnosti, je dejala tedaj. Aktualna sprava bi lahko prinesla še marsikaj drugega.