Neomejen dostop | že od 9,99€
V elektronskem sporočilu, ki ga je v celoti objavil Jutarnji list in za njim drugi hrvaški mediji, hrvaška prva dama v detajlih našteva nepravilnosti pri delu (menda mlade) profesorice matematike, zaradi česar naj bi učenci zaostajali pri učni snovi in zato imeli slabše ocene. Omenja večtedensko odsotnost profesorice zaradi priprav na strokovni izpit, neurejeno nadomeščanje, pisno preverjanje znanja za snov, ki je sploh niso predelali (20 odstotkov), profesoričin dopust na predzadnjo uro matematike ter nepopolno zadnjo uro. V pismu je natančna do zadnje minute. Tako navede računsko napako v testu, zaradi česar je bila naloga nerešljiva. »Moj sin je potreboval 5–7 minut, da se je prepričal, da je naloga napačna, učiteljica matematike je potrebovala 1–2 minuti, da je ugotovila napako in določila nove račune, ki jih bo mogoče izračunati, še dodatne 2–3 minute je šlo učencem za nov izračun, to pa je od 8 do 12 minut.« Tudi zadnja ura pouka naj bi bila nepopolna, učiteljica je samo zaključila ocene in učence po 20 minutah spustila domov. »Kar lahko osebno potrdim, ker sem bila doma ob 13.40, ko je sin prišel iz šole, ki naj bi sicer trajala do 14. ure.«
Šestinsedemdeseti člen hrvaškega zakona o vzgoji in izobraževanju v osnovni in srednji šoli pravi, da ima dijak ali starš, ki ni zadovoljen s končno oceno pri posameznem predmetu, pravico v dveh dneh po koncu šolskega leta vložiti zahtevo pri učiteljskem zboru za opravljanje izpita pred komisijo. Ta se opravi v dveh dneh od vložitve zahteve.
Musić Milanovićeva, ki je sicer zdravnica, znanstvenica in profesorica na medicinski fakulteti zagrebške univerze, pismo končuje s podatkom, da sama ni šla na pogovor k profesorici, ker je razredničarka zatrdila, da ni potrebe po tem, je pa od oktobra lani tako razredničarko kot šolsko pedagoginjo večkrat ustno opozorila na številne pedagoške spodrsljaje. »Nikoli nisem in tudi zdaj ne zahtevam ocene odlično, prosim le za pojasnilo za vse opažene nepravilnosti, zaradi katerih so dijaki prikrajšani tako pri znanju kot ocenah, za kar sami niso krivi.« Jutarnji list, ki je prvi objavil zgodbo, je natančno proučil slog njenega pisanja in ugotovil, da vzbuja skrb. »Razumen človek bi moral preprosto nehati brati. Bilo bi bolje za vse, če bi tudi ravnateljica to storila.«
Medtem ko v predsednikovem uradu o zadevi sprva niso dajali izjav, se je predsednik v sredo na obisku v Vukovarju oglasil v svojem slogu. Ostro je napadel Jutarnji list in medijsko hišo Hanza Media, ki ga izdaja. Hudodelska združba, kriminalna organizacija, pankerji so samo nekatere izmed opazk, ki so letele na hrvaške novinarje in novinarstvo. Sam sicer ne bi ravnal tako kot soproga, pet mu ne pomeni nič, »če bi mi mama to naredila pri 17 letih, bi se mi zmešalo, ampak mama je mama«, je med drugim povedal, ko je bruhal besede besa. Tako ali tako je zagovornik zasebne šole, kar je po njegovem edini način, da se »zaščitiš pred izmečki«.
Pismo je povzročilo pravi vihar v hrvaški družbi in politiki. Afera je že dobila ime 5.0 in se razširila v debato o peticah, ki so merilo za vse. V torkovi televizijski oddaji Otvoreno na HRT so se zbrali različni predstavniki šolstva. Starši želijo preveč zaščititi svoje otroke, poskušajo preprečiti, da bi imeli kakšno negativno izkušnjo, s tem pa jim delajo medvedjo uslugo. Prej niso vedeli niti, kje je fakulteta, zdaj pa jih je na vpisu več kot bodočih študentov, so v studiu drug drugemu kimali predstavniki ministrstva, šolskega sindikata, psihologov, pedagogov. Medtem pa so na ministrstvu za znanost in izobraževanje že uvedli inšpekcijski postopek.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji