Kam je izginil tanzanijski predsednik?

Kje je tanzanijski predsednik John ­Magufuli? V javnosti ga niso videli že dvanajst dni. Vodja opozicije Tundu Lissu je za BBC dejal, da se zdravi v bolnišnici v Nairobiju, kamor naj bi ga v ponedeljek zvečer odpeljali na zdravljenje simptomov covida-19. Torej bolezni, ki je ni priznaval, iz katere se je vse leto norčeval, svojo državo pa razglasil za varno turistično destinacijo.



Tudi drugi svetovni mediji, ki se sklicujejo na anonimne vire, so poročali o Magufulijevem izginotju. Da je doživel zastoj srca in je v kritičnem stanju. Da se zdravi v Indiji. Da je hudo bolan. Tanzanijska opozicija je zahtevala odgovore, molk je neodgovoren in spodbuja govorice, je dejal Lissu, ki je na twitterju zapisal, da predsednikovo dobro počutje upravičeno skrbi javnost. »Kaj se dogaja z Magufulijem, česar si ne zaslužimo vedeti?«

V boj s tridnevno molitvijo

Odsotnost Magufulija je toliko bolj nenavadna, ker je znan po tem, da rad javno nastopa in se kaže na televiziji. Enainšestdesetletni predsednik te vzhodno­afriške države je pritegnil pozornost junija lani, ko je razglasil Tanzanijo za deželo brez covida-19. Naročil je velike količine zeliščnega napitka z Madagaskarja, zavrnil pogovor z regionalnimi voditelji o širjenju epidemije in zatrdil, da bo za boj s trdovratnim virusom dovolj tridnevna molitev.

Posmehoval se je zaščitnim maskam, dvomil o testiranju in se norčeval iz sosednjih držav, ki so uvedle varnostne ukrepe. Tanzanijce je namesto k previdnostnim ukrepom pozival k molitvi in uporabi zeliščnih zvarkov. »Koronavirus je hudič, ki v Kristusovem telesu ne more preživeti,« je kričal marca. In da Tanzanijcev že ne bodo imeli za poskusne zajčke pri cepljenju. Imel se je za borca proti zahodnemu imperializmu.

Nazadnje 27. februarja

Ob njegovih svarilih pred cepljenjem se je oglasila celo Svetovna zdravstvena organizacija in pozvala Tanzanijce k cepljenju ter ponudila svojo podporo. Kljub številnim pozivom je ena od najbolj naseljenih afriških držav s 60 milijoni prebivalcev maja prenehala pošiljati statistične podatke o številu okužb. Zdravstvenim uslužbencem so celo prepovedali omenjati virus.

Tako je denimo ministrica za zdravje ponavljala predsednikove besede in pozivala ljudi k boljši higieni, telovadbi in zdravi prehrani. A ne zato, ker bi bil virus v državi, ne, prebivalce je bilo treba pripraviti, ker je virus pustošil po sosednjih državah. Ko so se po bolnišnicah pojavili bolniki z respiratornimi težavami, so predstavniki vlade takoj zanikali, da bi to bil covid-19, in jih zdravili za pljučnico. Ko so ljudi vendarle začeli spodbujati k nošenju zaščitnih mask, to ni bilo zaradi novega koronavirusa, temveč zaradi preprečevanja bolezni dihal.



Eden od dogodkov, ki je zapletel položaj vlade, je bila okužba podpredsednika polavtonomne regije Zanzibar. Seif Sharif Hamad se je okužil januarja in to tudi javno povedal. Čez tri tedne je umrl. Uradni vzrok smrti ni bil znan. Na Danskem so poročali o dveh turistih, ki sta pripotovala z Zanzibarja z južnoafriško različico novega koronavirusa. In potem so zboleli še drugi tanzanijski uradniki, ki so umrli prav tako brez uradnih vzrokov smrti. Tudi vodja njegovega kabineta. Na njegovem pogrebu je Magufuli prvič priznal, da ima Tanzanija problem.

Čez nekaj dni, natančneje 27. februarja, se je udeležil slovesnosti ob zaprisegi državnega sekretarja v Dar es Salaamu. Takrat so zadnjič videli predsednika v javnosti.