Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Odločilni podpis za ljubljansko univerzo

Aleksander Karađorđević je s podpisom zakona ustanovil vseučilišče Kraljestva SHS v Ljubljani.
Razglednica Ljubljane, datirana v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Na sliki je dobro vidno poslopje Deželnega dvorca. Foto wikipedija
Razglednica Ljubljane, datirana v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Na sliki je dobro vidno poslopje Deželnega dvorca. Foto wikipedija
23. 7. 2019 | 06:00
23. 7. 2019 | 14:34
3:59
Danes mineva natanko sto let, odkar je regent Aleksander Karađorđević s podpisom zakona ustanovil vseučilišče Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani – današnjo Univerzo v ­Ljubljani. Ustanovne članice so bile ­filozofska, medicinska, pravna, ­tehniška in teološka fakulteta.

Če spregledamo pomisleke, da čas ustanovitve slovenske univerze seže več kot sto, po nekaterih mnenjih celo 300 let v preteklost, prav danes praznujemo enega od prvih mejnikov pri rojstvu visokega šolstva na naših tleh.


Prvo predavanje


Triindvajseti julij 1919 je tudi v aktih ljubljanske univerze zapisan kot prvi korak pri njeni ustanovitvi in nekakšen začetek obdobja praznovanja, ki bo doživelo vrhunec 3. decembra, na uradno sprejeti dan ustanovitve Univerze v Ljubljani.

Peter II. Karađorđević in knez Pavle v Ljubljani ob odkritju spomenika kralja Aleksandra I. Zedinitelja septembra 1940 pred Univerzo v Ljubljani. Foto arhiv Mestnega muzeja Ljubljana
Peter II. Karađorđević in knez Pavle v Ljubljani ob odkritju spomenika kralja Aleksandra I. Zedinitelja septembra 1940 pred Univerzo v Ljubljani. Foto arhiv Mestnega muzeja Ljubljana


Na ta dan pred 100 leti, v sredo ob devetih, je imel namreč dr. Fran Ramovš v deželni zbornici poslopja Deželnega dvorca, današnji Zbornični dvorani univerze, prvo predavanje v slovenskem jeziku: »Z današnjim dnem, ko pričakujemo novo dobo, novo življenje, ko ustvarjamo slovensko univerzo, naj vas iskreno pozdravim kot prve slušatelje naše alme matris. S tem svetim trenutkom stopa naš narod v zgodovino, ki je ne izbriše nihče nikoli več,« je takrat nagovoril študente na predavanju o historični gramatiki slovenskega jezika.

V časopisu Slovenski narod so takole opisali dogodek: »In napočil je dan 3. decembra 1919, zgodovinski dan za vse Slovence, za vso Jugoslavijo, ki ga je naklonila velika doba našemu malemu narodu, da nam je ustvarila v naši svobodi tudi naše ognjišče znanosti, vede in kulture, dan, ko je naša akademska omladina, zbrana v deželni zbornici poslušala od devetih do desetih dopoldne prvo predavanje v pravkar ustvarjeni slovenski univerzi.«


Prva doktorandka


Prvi rektor novoustanovljene univerze je postal Josip Plemelj, eden od najpomembnejših matematikov z začetka stoletja, prva doktorandka pa je bila Ana Mayer, ki je 15. julija 1920 uspešno zagovarjala disertacijo O učinkovanju formalina na škrob. Prvo leto je bilo v ustanovnih pet fakultet vpisanih 942 študentov, od tega le 3 odstotke žensk, letos je na 26 članicah Univerze v Ljubljani študiralo 37.874 študentov, od tega 60 odstotkov žensk. Danes spada Univerza v Ljubljani med tri odstotke najboljših univerz na svetu, sestavlja jo 23 fakultet in tri umetniške akademije. Obletnico bo v začetku decembra zaznamovala s slavnostno akademijo, predajo rektorske verige po načrtih Jožeta Plečnika, izdajo spominskega kovanca ter univerzitetnim gala plesom.



Prva doktorandka na Univerzi v Ljubljani je bila Ana Mayer. Na sliki <em>Kemičarka</em> iz leta 1932 jo je ­upodobila Henrika Šantel. Foto Sašo Dolenc
Prva doktorandka na Univerzi v Ljubljani je bila Ana Mayer. Na sliki Kemičarka iz leta 1932 jo je ­upodobila Henrika Šantel. Foto Sašo Dolenc

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine