Danes mineva natanko sto let, odkar je regent
Aleksander Karađorđević s podpisom zakona ustanovil vseučilišče Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani – današnjo Univerzo v Ljubljani. Ustanovne članice so bile filozofska, medicinska, pravna, tehniška in teološka fakulteta.
Če spregledamo pomisleke, da čas ustanovitve slovenske univerze seže več kot sto, po nekaterih mnenjih celo 300 let v preteklost, prav danes praznujemo enega od prvih mejnikov pri rojstvu visokega šolstva na naših tleh.
Prvo predavanje
Triindvajseti julij 1919 je tudi v aktih ljubljanske univerze zapisan kot prvi korak pri njeni ustanovitvi in nekakšen začetek obdobja praznovanja, ki bo doživelo vrhunec 3. decembra, na uradno sprejeti dan ustanovitve Univerze v Ljubljani.
Peter II. Karađorđević in knez Pavle v Ljubljani ob odkritju spomenika kralja Aleksandra I. Zedinitelja septembra 1940 pred Univerzo v Ljubljani. Foto arhiv Mestnega muzeja Ljubljana
Na ta dan pred 100 leti, v sredo ob devetih, je imel namreč dr.
Fran Ramovš v deželni zbornici poslopja Deželnega dvorca, današnji Zbornični dvorani univerze, prvo predavanje v slovenskem jeziku: »Z današnjim dnem, ko pričakujemo novo dobo, novo življenje, ko ustvarjamo slovensko univerzo, naj vas iskreno pozdravim kot prve slušatelje naše
alme matris. S tem svetim trenutkom stopa naš narod v zgodovino, ki je ne izbriše nihče nikoli več,« je takrat nagovoril študente na predavanju o historični gramatiki slovenskega jezika.
V časopisu
Slovenski narod so takole opisali dogodek: »In napočil je dan 3. decembra 1919, zgodovinski dan za vse Slovence, za vso Jugoslavijo, ki ga je naklonila velika doba našemu malemu narodu, da nam je ustvarila v naši svobodi tudi naše ognjišče znanosti, vede in kulture, dan, ko je naša akademska omladina, zbrana v deželni zbornici poslušala od devetih do desetih dopoldne prvo predavanje v pravkar ustvarjeni slovenski univerzi.«
Prva doktorandka
Prvi rektor novoustanovljene univerze je postal
Josip Plemelj, eden od najpomembnejših matematikov z začetka stoletja, prva doktorandka pa je bila
Ana Mayer, ki je 15. julija 1920 uspešno zagovarjala disertacijo
O učinkovanju formalina na škrob. Prvo leto je bilo v ustanovnih pet fakultet vpisanih 942 študentov, od tega le 3 odstotke žensk, letos je na 26 članicah Univerze v Ljubljani študiralo 37.874 študentov, od tega 60 odstotkov žensk. Danes spada Univerza v Ljubljani med tri odstotke najboljših univerz na svetu, sestavlja jo 23 fakultet in tri umetniške akademije. Obletnico bo v začetku decembra zaznamovala s slavnostno akademijo, predajo rektorske verige po načrtih Jožeta Plečnika, izdajo spominskega kovanca ter univerzitetnim gala plesom.
Poslopje Deželnega dvorca v Ljubljani, zgrajeno 1902. leta (osnovni načrt z obilico okrasja deželnega stavbnega inženirja I. V. Hraskega je preuredil češki arhitekt Josip Hudetz z Dunaja), je postalo leta 1919 in je še danes osrednje univerzitetno poslopje. Zaradi zgodovinske pomembnosti je slovenski kulturni spomenik prve kategorije.
Prva doktorandka na Univerzi v Ljubljani je bila Ana Mayer. Na sliki Kemičarka iz leta 1932 jo je upodobila Henrika Šantel. Foto Sašo Dolenc
Komentarji