Ikonične znamenitosti postajajo bolnišnice

Začasne bolnišnice bodo napisale novo poglavje v zgodovini mestnih znamenitosti Ria de Janeira, New Yorka, Rotterdama, Madrida in Londona. Ko bolnišnične postelje zasedejo slavne stadione, parke in razstavišča, se zdi, da nič več ne bo tako, kot je bilo.
 

Stadion Maracana, Rio de Janeiro, Brazilija

Štiristo bolniških postelj na atletski stezi

Enega najbolj ikoničnih stadionov na svetu Maracano v Riu de Janeiru že spreminjajo v začasno bolnišnico s 400 posteljami, vendar ta ne bo urejena na nogometnem igrišču, temveč na parkirišču in drugih površinah ob stadionu, tudi območju, kjer je bila nekoč atletska steza. To bo le ena od osmih začasnih zdravstvenih kapacitet za bolnike s covidom-19 v skoraj sedemmilijonskem mestu in le eden od nogometnih stadionov v Braziliji, ki bodo v času pandemije dobili novo namembnost.

Maracana je med drugim gostila odprtje in zaprtje poletnih olimpijskih iger leta 2016 ter finale nogometnega svetovnega prvenstva leta 2014, za katero so stadion leta 2010 tudi začeli prenavljati. Med drugim so zaradi varnosti odpravili stojišča, poslej je na njem prostora za 79.000 gledalcev. A že približno pol leta po koncu olimpijskih iger je CNN poročal, kako je zaradi vandalizma poškodovana ta riodejaneirska znamenitost; zelenica povsem posušena, stoli polomljeni in v velikem številu zavrženi, ekrani ukradeni, okna in vrata razbita ...



Stadion, ki je ime dobil po reki v Riu de Janeiru, uradno ime pa se glasi stadion novinarja Maria Filha, so zgradili za svetovno prvenstvo leta 1950 (a ga povsem končali šele petnajst let zatem) kot stadion za največ gledalcev na svetu. Čeprav se je takratni predsednik Fife Jules Rimet že napotil proti igrišču, da bi lovoriko predal Brazilcem, je Urugvaj v zadnjem hipu dosegel zmago, dvesto tisoč gledalcev pa je obnemelo v smrtni tišini.

Prizorišče je v svoji zgodovini gostilo najrazličnejše dogodke, med drugim tekme svetovnega prvenstva, panameriških iger, klubskega mundiala, pokala konfederacij, koncerte med drugim Franka Sinatre, Tine Turner, Paula McCartneyja in Rolling Stonesov. To je stadion, kjer je nogometna legenda Pelé dosegel svoj prvi gol za reprezentanco proti Argentincem in pozneje zabil še svoj tisoči gol v karieri.
 

Centralni park, New York, ZDA

Na pljuča Manhattna se selijo medicinski šotori

V New Yorku so izredne razmere zaradi epidemije koronavirusa razglasili že 8. marca. Te dni pa so na vzhodnem robu Centralnega parka v New Yorku, v bližini Pete avenije in 97. ulice ter ene od bolnišnic Mount Sinai, prostovoljci iz lokalnih cerkvenih organizacij postavili njihovo začasno izpostavo – 14 šotorov s skupno 68 posteljami, kamor bodo namestili paciente iz bolnišnic Mount Sinai v Brooklynu in Queensu, predelov, ki ju je koronavirus najbolj prizadel.
Zeleni pravokotnik, ki se razprostira med 59. in 110. ulico in je stisnjen med Peto in Osmo avenijo, je eden najslavnejših mestnih parkov na svetu in slovi kot pljuča Manhattna.



Vsako leto ga obišče okoli 42 milijonov ljudi. Lahko se pohvali z navdušujočim razgledom na newyorško mestno panoramo, skozenj se vijejo najnapornejši kilometri za tekače newyorškega maratona, filmoljubci pa vedo, da je park tudi ena najbolj romantičnih filmskih kulis. Dolg je seznam tistih, ki so se tu kot liki v ameriških filmih in nadaljevankah sprehajali ali so tekli, posedali po klopcah, poležavali na ovčji poljani in tudi zaljubili.



Centralni park (tako kot denimo ljubljanski Tivoli ali mariborski park Trije ribniki) je bil eden prvih javnih parkov v ZDA, za katerega so se oblasti odločile že leta 1853. Sodi med tako imenovane parke za ljudstvo, ki so nastajali konec 18. in v začetku 19. stoletja kot posledica zgodovinskega razvoja mest oziroma industrijske revolucije. Prej so se razprostirali zunaj mest in so bili kot zasebni vrtovi javnosti nedostopni (takšen je bil tudi Versailles v Franciji). Ker se je pred stoletjem in pol poselitev v mestih zgoščevala, življenjske razmere pa so bile slabe, so vse večjo pozornost v mestnem razvoju dobili tudi parki. Tu so prebivalci lahko preživljali prosti čas, ki ga je prinesla delitev dela, namenjeni pa so bili med drugim tudi postavitvi šotorov ob morebitnih naravnih nesrečah.
 

Dvorana Ahoy, Rotterdam, Nizozemska

Namesto evrovizijskih »douze points« tisoč bolnikov

Sredi prihodnjega meseca bi morala koncertna dvorana Ahoy v Rotterdamu na Nizozemskem, v kateri prirejajo velike koncerte, sejme in mednarodna športna tekmovanja, gostiti bleščeče tekmovanje 41 držav za 65. pesem Evrovizije. Že konec januarja so enega od vhodov Ahoya poimenovali Duncanova vrata po pevcu Duncanu Laurenceu, po čigar zaslugi oziroma lanskoletni zmagi je letošnje tekmovanje pripadlo Nizozemski. Tudi tokratni evrovizijski oder pa naj bi oblikoval Florian Wieder, kot ga je že šestkrat v zadnjem desetletju, nazadnje lani. Zamislil si ga je kot minimalističnega in sodobnega.



Kljub velikemu upanju, ki so ga po izbruhu koronavirusa še gojili prireditelji, so pevsko tekmovanje, ki si ga po televiziji vsako leto ogleda 200 milijonov ljudi, pred dvema tednoma odpovedali. A po vsej verjetnosti ga bodo v rotterdamskem Ahoyu, ki je leta 2007 gostil otroško Evrovizijo, izpeljali z enoletnim zamikom. Sicer pa ta prireditveni center s temelji z začetka 70. let obsega tri dvorane. Največja lahko sprejme 15.000 gledalcev. V zadnjih mesecih je dvorana Ahoy gostila koncerte mednarodnih zvezd, kot sta Pink in 50 Cent, prejšnji mesec pa svetovni teniški turnir ABN Amro, ki ga prirejajo od leta 1974.

Na leto pripravijo 550 dogodkov, ki jih obišče 1,5 milijona ljudi, zdaj pa so namesto priprav na veliki evropski pevski dogodek, ki se ga je veselilo na tisoče oboževalcev z zastavicami, namestili prvih 88 od morebitnih 680 bolniških postelj, na katerih bodo negovali lažje bolnike s covidom-19 ali drugimi boleznimi, ki ne bodo potrebovali zaresne bolnišnične nege. Pritisk na bolnišnice v tej 17-milijonski državi bodo skušali zmanjšati tudi z nameščanjem bolnikov v hotele.

Feria de Madrid, Madrid, Španija

Največja začasna bolnišnica v državi

Pred dnevi so paviljon številka 5 slavnega madridskega sejmišča Ifema spremenili v začasno bolnišnico, ki bi se po potrebi lahko razširila na 5500 bolniških postelj in 500 enot intenzivne terapije, največjo te vrste v Španiji. Te dni je El Pais poročal, da so sprejeli že okoli 1100 bolnikov in jih več kot 400 odpustili v domačo oskrbo, toda osebje, ki so povečini prostovoljni zdravstveni delavci z izjemo koordinatorjev internistov, je novinarjem pripovedovalo o kaosu in ob pomanjkanju ustrezne zaščitne opreme težkih tveganih razmerah za delo, zaradi česar so mnogi humanitarno delo nameravali opustiti.



Ifema je sejemsko dejavnost začel leta 1980 na območju mestnega parka Casa de Campo in v razstaviščni palači na Paseo de la Castellana, leta 1987 pa so zaradi razširitve dejavnosti začeli graditi nove kapacitete na območju Campo de las Naciones v bližini letališča Barajas, kamor obiskovalci zahajajo od leta 1991, ko je španski kralj Juan Carlos odprl osem razstavnih dvoran in poslovno stavbo.



V prvem desetletju novega milenija so razstavišče večkrat razširili in zdaj se ga ne drži le sloves največjega španskega, ampak tudi enega od petih najpomembnejših v Evropi. Na tem območju, ki se s trinajstimi razstavnimi dvoranami in dvema konferenčnima centroma razprostira na 240.000 kvadratnih metrih, vsako leto priredijo več kot 700 sejmov, konferenc in zabavnih dogodkov, zadnja štiri leta tudi glasbene festivale in koncerte ter naštejejo okoli 3,6 milijona ljudi. Med najbolj odmevnimi so sejem sodobne umetnosti Arco, madridski modni teden in mednarodni turistični sejem Fitur. Lani so ob praznovanju 40. obletnice delovanja najavili ambiciozen razširitveni projekt z novimi 100.000 kvadratnimi metri in kapaciteto 80.000 ljudi.
 

ExCel Centre, London, Velika Britanija

Najbolj ambiciozni zdravstveni projekt v Britaniji od druge svetovne vojne

Tudi londonsko sejmišče in kongresni center ExCel Centre na območju nekdanjega pristanišča kraljice Viktorije je postal začasna bolnišnica Nightingale. Vanjo so za zdaj namestili 500 postelj, prostora pa je še za dodatnih 3500. Tu naj bi se zdravili tisti oboleli Londončani s covidom-19, ki so bili doslej zdravi in imajo najboljše možnosti za preživetje, četudi bodo vseeno potrebovali naprave za pomoč pri dihanju, za bolj ogrožene bolnike pa bodo poskrbeli v bolnišnicah. Ta začasna bolnišnica naj bi bila najbolj ambiciozen zdravstveni projekt v Britaniji vse od druge svetovne vojne.

Sicer pa ExCel London vsako leto gosti več kot 400 prireditev, na katerih se predstavi 40.000 podjetij in jih obišče več kot štiri milijone ljudi iz celega sveta. Dogodki v gospodarstvo Londona prinesejo 4,5 milijarde funtov, zaradi njih v London poslovno pride četrtina obiskovalcev. Kot zanimivost gre omeniti, da so na območju trenutne začasne bolnišnice pred petimi leti gostili največje evropsko srečanje zdravnikov, in sicer kardiologov.



To območje nekdanje luke kakšnih 14 kilometrov od London Bridgea, ki je delovala od odprtja leta 1855 do opustitve v začetku 80. let 20. stoletja, so se odločili na novo obuditi konec 80. let in mu poiskati novo namembnost, ki jo je pristanišče izgubilo zaradi kontejnerskega tovora pa tudi vse pogostejšega letalskega tovornega prometa. Leta 1988 je združenje razstavljavcev (AEO) angažiralo arhitekta Raya Moxleyja za novo razstavno prizorišče in srečevališče ExCel Centre. Tega enega največjih arhitekturnih projektov, ki je obudil opuščeno območje v Evropi, so odprli novembra 2000. Enajst let zatem so odprli še hotel Starwood Aloft z 252 posteljami.