Kreativni direktor Guccija Alessandro Michele je pred dnevi presenetil tisoče sledilcev, tekmece pa gotovo izzval z napovedjo, da se Gucci umika s tradicionalnega modnega vrtiljaka in da bo namesto petih kolekcij poslej predstavil le še po dve »brezčasni« na leto. Odločitev ene najuspešnejših modnih hiš, z letnimi prihodki skoraj 10 milijard evrov, utegne biti prelomna za visoko modo in celotno modno industrijo, ki že nekaj časa napoveduje, da so spremembe nujne.

Že pred tremi meseci, ko je Michele na milanskem modnem tednu postavil žensko modno revijo kot ilustracijo nenehnega modnega kroga, se je spraševal, zakaj ponavlja ta ritual vedno znova, ter ugotavljal, da je po modni reviji vedno izčrpan. »Delati v modnem svetu pomeni biti izoliran kot nuna. Potujemo po svetu in si kar naprej govorimo: nekega dne bomo to opustili in naredili nekaj drugega. A ta dan nikoli ne pride. Moda je zelo močna.«

Po tednih karantene in razmišljanja o marsičem, tudi tem, da »smo uzurpirali naravo, jo nadvladali in poškodovali, da smo spodbudili Prometeja in pokopali Pana«, kar je objavljal v instagramskem dnevniku Zapisi iz tišine, je ta dan očitno le prišel. Odločitev, da upočasni modni urnik, so v britanskem Vogueu že označili za najpomembnejši trenutek oziroma spremembo, ki se je v modi zgodila zaradi koronavirusa.

Uglašeno z brezčasnim slogom

Michele, ki ga je revija Time leta 2017 uvrstila med sto najvplivnejših osebnosti na svetu, upa, da bodo z le dvema kolekcijama na leto spoštovali resnično časovnico v modi in tovarnah in s tem ljudi, ki v njih delajo. Z zmanjšanjem količine proizvedenih oblačil in dodatkov pa povečali trajnost v modi. Vse to je že tako uglašeno z njegovim modnim slogom, ki je leta 2015, ko se je iz anonimne ekipe Guccijevih oblikovalcev prebil na stol prvega kreativca, prav tako pomenil pravo revolucijo.



Odtlej ustvarja svojevrsten modni univerzum, v katerem so zabrisane meje med spoloma, tudi moški lahko nosijo vzorčaste bluze s pentljami in ženske moške kolidžke in hlače, kosi pa so tako ali tako nedoločljivi, da nikoli ne veš, v kateri čas spadajo, prav tako ne, ali so iz njegove nove ali stare kolekcije. Tudi njegova še sveža, trajnosti zavezana odločitev korenini v preteklosti. »Prepričan sem, da pomikanje naprej hkrati pomeni vračanje k začetkom te krasne industrije,« je dejal.



Da mora moda ubrati bolj trajnostno držo, tako ali drugače razpravljajo že dalj časa, a velike znamke doslej niso storile nič odločilnega. Strinjamo se lahko z zapisom v Guardianu, da so te, ker so »največ pridobile od uveljavljenega sistema in imajo dovolj velike finančne zaloge, da bodo prebrodile tudi prihajajočo gospodarsko krizo, manj motivirane za spremembe kot manjše znamke«.

Prav tako z ugotovitvijo, da je v odločitvah, kakršna je te dni prišla z vrha Guccija, tudi poslovno ozadje. Keringu je po poročanju Reutersa v letošnjem prvem četrtletju prodaja upadla za 15,4 odstotka, pri njegovem tekmecu LVMH pa so poročali o 10-odstotnem padcu prodaje. Gucci, ki Keringu prinese večino dobička, je imel celo 23,2-odstotni upad prodaje. Toda že v začetku aprila so zaznali ponovno vračanje kupcev, večanje prodaje pri večini svojih znamk v celinski Kitajski, tudi pri Gucciju, ki mu azijski kupci prinesejo 37 odstotkov prihodkov. A kako bo konec leta, je težko napovedati.
 

Vrstijo se pobude

Zaradi pandemije koronavirusa vrtiljak modnih revij še vedno stoji. Odpovedane so majske modne revije počitniških (cruise) kolekcij, prihodnji mesec predstavitve moških in julija kolekcij haute couture, še vedno nihče ne ve, ali bo modna karavana lahko krenila naprej s septembrskimi modnimi tedni in predstavitvijo ženskih kolekcij. Četudi Michelejeva napoved odmeva, je le ena od pobud in odločitev, ki se vrstijo zlasti zadnji mesec. Prva od zgodovinskih pariških modnih hiš, ki je prelomila s tradicijo tradicionalnega modnega koledarja, je bila že konec aprila Saint Laurent, prav tako iz skupine Kering. Oznanili so, da se ne bodo predstavili na nobenem od letošnjih septembrskih modnih tednov in da so zaradi​ koronavirusne krize sklenili slediti svojemu ritmu.



»Glede na trenutne razmere in valove radikalnih sprememb smo se odločili, da prevzamemo nadzor nad tempom in spremenimo svoj urnik. Bolj kot kdaj prej bo znamka upravičila tudi vrednost časa, se povezala in približala ljudem po svetu,« se je glasilo uradno sporočilo. Njihov kreativni direktor zadnja štiri leta Anthony Vaccarello je za WWD izjavil, da pri tem ne gre za nasprotovanje modnim avtoritetam. »Gre za pozitivnost, ne pasivnost. Že leta vemo, da se nekaj mora spremeniti. Zdaj je čas … Ne želim hiteti s kolekcijo samo zato, ker je takrat postavljen rok. To sezono želim predstaviti kolekcijo, ko bom za to pripravljen. Kar je zdaj iz mode, je urnik celotnega sistema: modne revije, showroomi, naročila.«



Pred tednom dni sta britanski modni svet (British Fashion Council) in svet ameriških modnih oblikovalcev (Council of Fashion designers of America) objavila izjavo, v kateri zahtevata zmanjšanje števila kolekcij, proizvedenih oblačil in potovanj. Še teden prej je skupina oblikovalcev in trgovcev na pobudo nizozemskega oblikovalca Driesa van Notena napisala odprto pismo, v katerem je modno industrijo pozvala k spremembam, s katerimi bi poenostavili posel in ga naredili »do okolja prijaznejšega in družbeno vzdržnega ter ga bolj prilagodila potrebam kupcev«, torej naj denimo jesenska oblačila v trgovine pridejo v realnem času, ne že poleti.

Svoj manifest je objavil tudi spletni portal modne industrije Business of Fashion, podpisalo ga je več kot 600 oblikovalcev in direktorjev v modni industriji, ki so med drugim prav tako pozvali k preoblikovanju modnega koledarja.