Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Zanimivosti

Gimnazija Bežigrad: ne le elitna šola, tudi arhitekturna ikona

Z novim prizidkom bodo pridobili enajst učilnic, nekaj kabinetov, dvigalo za gibalno ovirane dijake, večnamensko ter plesno dvorano.
Prizidek bo oblikovan kot smiselni zaključek osnovnega objekta in se mu oblikovno v celoti podreja. Računalniški prikaz biro Volk
Prizidek bo oblikovan kot smiselni zaključek osnovnega objekta in se mu oblikovno v celoti podreja. Računalniški prikaz biro Volk
16. 3. 2024 | 06:00
10:50

V nadaljevanju preberite:

Gimnazija Bežigrad ne slovi le po najvišjem številu točk v Sloveniji, ki so potrebne za vpis, ampak tudi kot arhitekturna ikona. Slovi kot prva brezkoridorna šola na svetu, s katero je arhitekt Emil Navinšek presekal tradicionalni tloris šolskih stavb z učilnicami, nanizanimi ob hodnikih. V vsako etažo je umestil centralno avlo, ki je več kot le komunikacijski hodnik, je večfunkcionalen prostor. Tik pred končanjem je novi prizidek na vogalu Linhartove in Vojkove, s čimer bodo pridobili 1500 kvadratnih metrov dodatnega prostora.

Gimnazijo Bežigrad obiskuje okoli 900 gimnazijcev in 200 dijakov Mednarodne šole. Šolsko poslopje, zgrajeno leta 1936, so prvič razširili leta 1990, ko so zgradili prizidek z devetimi učilnicami in štirimi kabineti, s čimer so bili tedaj med prvimi gimnazijami, ki so zagotovile enoizmenski pouk. Leta 1995 so zgradili telovadnico za vadbo v šestih skupinah hkrati in plesno dvorano, ki pa so jo zdaj morali porušiti zaradi aktualne razširitve. Drugam se ni bilo mogoče širiti, saj je prostor zelo omejen, poudarja direktor Gimnazije Bežigrad Ciril Dominko. Prizidek naj bi bil zanesljivo končan naslednji mesec, dijaki pa bodo v šolske klopi zagotovo lahko sedli v novem šolskem letu.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine