»Ta prostor kar vabi, da greš med police, in prav to je pomembno: da dijaki pridejo vanj. Včasih tudi zato, da le pogledajo, kaj se dogaja na cesti ali v Parku Zvezda, a res je tudi, da si odslej tako dijaki kot učitelji izposojajo več knjig. Ta privlačnost prostora pomeni tudi več branja,« je povedala knjižničarka in profesorica španščine Urša Kastelic Vukadinovič o učinku na novo urejene knjižnice na Gimnaziji Jožeta Plečnika v Ljubljani. Ta projekt Curk arhitekture je tudi javnost oklicala za najboljši med javnimi projekti na letošnjem festivalu Odprte hiše Slovenije.

Prej je bila gimnazijska knjižnica urejena precej provizorično in razdrobljena med tri prostore v drugem nadstropju. Ko se je hišnik predlanskim upokojil in se izselil iz malo manj kot devetdeset kvadratnih metrov velikega stanovanja nadstropje niže, na vogalu med Šubičevo in Slovensko cesto, so se odločili, da prostor namenijo ureditvi knjižnice in manjše učilnice.
 

Kotički za branje, učenje in delo

»V zadnjih letih smo že uredili jedilnico in teraso pa tudi del v četrtem nadstropju, pri čemer smo sodelovali z arhitektko Dalijo Tanšek, za knjižnico pa smo povabili nekaj drugih arhitekturnih imen, ki so v svojih projektih prav tako pokazali čut za prostor, navsezadnje v zaščiteni stavbi ne more ustvarjati vsakdo. S svojim idejnim projektom nas je najbolj navdušila arhitektka Jožica Curk s številnimi referencami iz šolske arhitekture. Všeč nam je bila kombinacija toplote lesa in funkcionalne zasnove. Glede na prostorsko stisko smo si želeli tudi kotičke za branje, učenje ali delo na računalniku in čitalnico. Ta je odslej hkrati manjša učilnica za 12 dijakov, ki jo je mogoče pregraditi z drsnimi vrati, tako da pouk v manjših skupinah tam poteka vsak dan,« je povedala ravnateljica Lidija Žigon.



Dobri funkcionalni zasnovi pritrjuje knjižničarka Urša Kastelic Vukadinovič. »Prostor je res uporaben. S sodelavko Majo Pavčič nama je zelo všeč izposojevalni pult, ki je kot najin delovni prostor tudi ločen od preostalega dela knjižnice in čitalnice, poleg tega je zaživelo tisto, kar sva si želeli že prej, a za to ni bilo možnosti: da lahko izpostaviva knjige, ki se nama zdijo zanimive ali so pravkar izšle, saj kot obiskovalci knjižnic vemo, kako dobrodošlo je to. Tako vzameš v roke knjige, ki jih sicer ne bi,« je prepričana. Sogovornici sta poudarili še, da prostor s pogledi proti Kongresnemu trgu in Slovenski cesti navdušuje vse uporabnike, kar se kaže v večji obiskanosti in izposoji knjig.
 

Vrnitev k prvotnemu

Sprva sta bila na mestu knjižnice učilnica in del hodnika uršulinske gimnazije, po vojni, najverjetneje v 60. in 70. letih, pa je bilo v tem delu urejeno hišniško stanovanje. Prostor so ob tokratni prenovi najprej očistili vseh predelnih sten in spuščenih stropov ter izdelali barvno študijo v skladu s smernicami konservatorskega načrta. Med bistvenimi spomeniškovarstvenimi usmeritvami, ki so jih morali upoštevati, je bila ponovna vzpostavitev enotnega prostora učilnice in historičnih oken, ki so bila v 50. letih 20. stoletja zamenjana z novimi, a tudi arhitektki Jožica Curk in Ajda Racman sta razmišljali v povsem isto smer.



»Po odstranitvi predelnih sten sta se pokazala izrazito različna prostora: vstopni, ožji in členjen prostor, ki je premalo osvetljen v globini, ter večji, enovit in svetel prostor. A celotna površina obeh meri le 86 kvadratnih metrov, in to je bila največja omejitev,« je povedala Jožica Curk. Tako sta v prvem ožjem prostoru, nekdanjem hodniku, predvideli sprejemni prostor in kabinet za evidentiranje gradiva, ki je zaprt s stekleno steno, v večjem prostoru oziroma prvotni učilnici pa knjižnico s čitalnico, ki se po potrebi spremeni v manjšo učilnico.



Med rešitvami, ki so zahtevale več premisleka, je sogovornica omenila osvetlitev in vse potrebne električne vode, ki jih ni malo in sta jih poskušali čim bolj skriti. V čitalnici, denimo, za katero sta si želeli bolj domačen občutek ustvariti z navideznim spustom stropa z lesenimi letvami, je osvetlitev skrita med letve.
 

Preprosto leseno pohištvo

»Sicer pa sva se pri opremi prostora poskušali čim bolj držati tistega, kar je šolske prostore napolnjevalo nekoč, in to je bilo gotovo preprosto leseno pohištvo. Tudi tlak je podoben prvotnemu, hrastovemu parketu v vzorcu ribje kosti, vse skupaj pa deluje preprosto in hkrati lepo. Veseli sva bili, da je vodstvo šole prisluhnilo predlogu, da opremi dodamo še slovenske stole Rex in Mosquito Nika Kralja pa tudi luči so plod slovenskega razvoja in izdelave Intra. Posrečena se mi zdi še zamisel sodelavke Ajde, da na zunanji rob knjižnih polic postavimo police z logotipom šole oziroma Plečnikovo podobo, na katerih so zdaj izpostavljene knjige, ki jih priporočata knjižničarki,« je poudarila sogovornica in dodala, da so dijaki že na odprtju knjižnico vzeli za svojo.



Njene odlike pa so prepoznane tudi zunaj šole. Knjižnica je letos prejela nagrado Big SEE za notranje oblikovanje ter med 93 nominiranimi projekti, ki jih je v program festivala Odprte hiše Slovenije uvrstila strokovna žirija in za katere je bilo oddanih več kot 5400 glasov, priznanje za najboljši projekt v kategoriji javnih objektov po mnenju javnosti.