Poletje je običajno čas festivalov. Tudi sam izvor besede festival, ki se je razvila iz latinske izpeljanke
fēstīvālus in ima v osnovi samostalnik fēstum (»praznik«), nakazuje poletni utrip, ko se življenjski ritem nekoliko umiri in ko naj bi zavladalo sproščeno, brezskrbno vzdušje. V sodobni slovenščini z besedo festival označujemo zelo raznolike prireditve. Poznamo denimo glasbene, filmske, gastronomske in gledališke festivale, pa tudi festivale alpskega cvetja in praženega krompirja.
Za praznično vzdušje v prestolnici te dni skrbi tako imenovani Ljubljana Festival. Poimenovanje tega festivala odraža prevzeto skladenjsko tvorbo. Zgledi, ko je levi prilastek ob jedru v samostalniški in ne pričakovani pridevniški obliki, so v sodobni jezikovni praksi vse pogostejši, zlasti v lastnoimenski leksiki in prevzetem občnoimenskem besedju. Ne gre za nov pojav v slovenščini, saj take zglede navajajo tudi starejši jezikovni priročniki, kot je denimo prva izdaja SSKJ (na primer hokej tekma, jeans moda, ragu juha, rock glasba). Tudi novi temeljni razlagalni slovar eSSKJ prinaša precej tovrstnih zgledov (na primer aikido klub, bivak oprema, jojoba olje). Kako se bo ta jezikovni pojav razvijal v prihodnosti, ne vemo. Tudi s stališča jezika so časi nepredvidljivi, zato je toliko bolj pomembno, da znamo neprestanemu spreminjanju in razvoju jezika pozorno prisluhniti.
—
Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtorica: dr. Tanja Mirtič.
Komentarji