Pred sabo imam učenčevo spričevalo o končanem četrtem razredu osnovne šole. Številčne ocene kažejo njegovo znanje pri desetih predmetih. Kriterij njihove razporeditve v spričevalu mi ni poznan, niso pa razporejeni po abecedi. Na prvem mestu je slovenščina, na zadnjem šport. Obstaja verjetnost, da bi isti učenec pri kakšnem drugem učitelju oziroma učiteljici ali na kakšni drugi šoli prejel drugačne, višje ali nižje ocene. Subjektivni moment ter kontroverznost letošnjega koronsko obremenjenega ocenjevanja dajeta spričevalu pridih relativnosti.
Napreduje v naslednji razred je v spričevalu podčrtano. Pomeni, da je učenec dosegel vsaj minimalne standarde znanja in lahko napreduje v peti razred. Ni pa v spričevalu ocene iz učenčevega vedênja. Treba bo posodobiti pomen te besede v splošnem slovarju, kjer je spričevalo »dokument o učenčevem uspehu in vedenju«. Generacije devetletke morda niti ne vedo več, da se je v preteklosti v spričevalo zapisovala tudi ocena iz vedênja (vzorno, primerno ali manj primerno). Spričevala v podobi knjižice, imenovane izkaz o uspehu in vedenju, je odnesla ena od šolskih reform. Jezikovno radovedni bi sopomenko izkaz in njen pomen v okviru (nekdanjega) šolstva še našli v SSKJ.
Nova stalna besedna zveza je zaključno spričevalo, ki ga prejmejo učenci in učenke ob zaključenem osnovnošolskem izobraževanju z ocenami predmetov iz 9. razreda. Po spletu občasno zakroži fiktivno zaključno spričevalo, ki nas opominja, da so v izobraževalnem procesu relevantne še druge vsebine, ki pa jih ne ocenjujemo. Te so: razvijanje spoštljivosti, prijaznosti, prijateljstva, pomoči sošolcem, odnosa do narave, živali ipd. Ko boste pregledovali spričevala svojih otrok, bodite prizanesljivi in ponosni na vsak napredek, ki ga opazite pri sebi in drugih.
***
Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša).
Komentarji