Evolucija Dolce&Gabbana

Lepotice z oblinami za italijansko modno hišo Dolce& Gabbana že nekaj časa niso več tabu, ampak reklama.
S povečanjem konfekcijskih številk z (evropske) 44 na 48 pa so pred dnevi postali še prva prestižna modna hiša, ki uradno priznava tako različne ženske postave.

Odločitev, da izbiro povečajo do italijanske številke 54, so pospremili z besedami, da se »ženska lepota ne meri v konfekcijskih številkah«, da je »večanje številk naravna evolucija za Dolce&Gabbano« in da tako želijo poudariti zavezo znamke k ženski različnosti. Nekateri zato D&G že razglašajo za eno najbolj inkluzivnih modnih znamk. A pod altruizmom se vendarle kaže še nekaj drugih pomenov. Novica je zakrožila le nekaj dni po tem, ko je športni velikan Nike v eno svojih najpomembnejših trgovin, na londonski Oxford Street, postavil lutke zajetnejših postav »v podporo pozitivnemu odnosu do telesa«, to potezo pa je razumeti tudi kot poskus, da bi si povrnili ugled, ki so ga zapravili novembra lani.
 

Kitajska zamera

Modni navdušenci zlasti na Kitajskem gotovo še niso pozabili oglaševalske kampanje, zaradi katere so hišo D&G označili za rasistično in pozivali k njenemu bojkotu. Trije videi, v katerih se Kitajka v obleki D&G s palčkami nerodno trudi jesti značilno italijansko hrano, pico margerito, sicilsko sladico kanolo ter špagete s paradižnikovo omako, medtem ko glas v ozadju pojasnjuje, kako je treba jesti, je bilo razumljeno kot posmehovanje kitajski kulturi, njihove manekenke in znane osebnosti pa so odpovedale udeležbo na svečani prireditvi D&G v Šanghaju. Da bi ublažila udarec na prodajo na kitajskem trgu s kar 1,4 milijarde potencialnimi potrošniki, sta se Domenico Dolce in Stefano Gabbana v videoposnetku na twitterju za napako pokesala kot pri spovedi. Dejala sta, da sta že od nekdaj zaljubljena v Kitajsko, da jima je zelo všeč njihova kultura, a da se morata še veliko naučiti in da prosita odpuščanja.

Ni treba veliko, da ugotoviš, da izključevanje ne povečuje dobička. Sama sta vrednost vključevanja v modno industrijo muslimanskih oblačil, ki naj bi bila po nekaterih napovedih do leta 2021 vredna že 294 milijard evrov, prepoznala že pred tremi leti, ko sta za muslimanke ustvarila kolekcijo abaya. Pod tem imenom vsako sezono na novo interpretirata značilne muslimanske kose garderobe, lani sta jo razširila še z večernimi oblekami. Javnost pa se je zlasti v dobrem desetletju najbrž tudi že navadila, da tandem D&G pogosto dviguje prah.
 

V podporo Melanii Trump

Že leta 2007 sta požela zgražanje zaradi oglasa, ki je bil označen za glorifikacijo skupinskega posilstva, pred štirimi leti sta oporekala gejevskim posvojitvam, češ da je edina družina tradicionalna, prav tako sta kritizirala umetno oploditev in nadomestno materinstvo z besedami, da sta proti umetnim otrokom in najetim maternicam, zato so k bojkotu njune znamke pozivali tudi slavni in bogati, med drugim Elton John in njegov partner David Furnish, ki sta starša posvojenih dečkov. Ko je leto zatem hiša D&G postala prva, ki se je postavila za ženo neoliberalnega predsednika oziroma globalnega voditelja Trumpa, Melanio Trump, sta požela kritike modnih kolegov. Ne samo, da Melania nosi njihov črni suknjič na uradnem instagram profilu, D&G je ime, v katerem se je pokazala na veliko pomembnih dogodkih. Na predlanskem srečanju G7 je izstopala v njihovem cvetličnem plašču, v čipkasti črni opravi pri papežu Frančiščku, v beli majici D&G je priletela iz New Yorka in se končno vselila v Belo hišo ... Ko se je nanju usul plaz kritik, da oblačita Melanio, sta v spletno prodajo kar sama poslala belo kratko majico z napisom #Boycott Dolce&Gabbana in rdečim srčkom (za 175 evrov) ter jo pospremila z videom, ki prikazuje lažni protest, njiju pa kot voditelja upora. In tako sta bojkot pretopila v zaslužek. Čez nekaj mesecev bosta slavila skupnih 34 let v modni industriji, svojo intimno zvezo, čeprav znotraj odprtega razmerja, pa sta uradno končala že leta 2005.

Stefano Gabbana se je rodil v Milanu. Njegov oče je bil delavec v tiskarni, mama je likala oblačila za čistilnico. S štiri leta starejšim Domenicom Dolcejem iz sicilijanske krojaške družine, s katerim sta se spoznala v nočnem klubu v Milanu, sta z dvema milijonoma italijanskih lir leta 1985 ustanovila svojo modno znamko. Danes se ponašata z bogastvom, ki ga Forbes ocenjuje na 1,22 milijarde evrov, a so ju zadnja leta sodno preganjali zaradi utaje davkov.

Preboj z Madonnino Girlie

Za njun velik preboj naj bi bila zaslužna ameriška pevka Madonna, ki ju je leta 1993 izbrala, da ji zasnujeta oblačila za njeno turnejo Girlie, v treh desetletjih pa sta zgradilo modno hišo z najbolj italijanskim značajem. S stereotipno podobo juga bel paese in tistim značilnim dolce far niente (lepo je početi nič), videzom, ki ga utelešajo italijanske lepotice polnega videza, kakršni sta Sofia Loren in Monica Bellucci, ki sta postali tudi glasnici njihovih dišav, ličil in seveda oblačil. D&G se napaja in predstavlja z vsem tistim, kar nostalgično premore jug Italije od Neaplja do Sicilije: živimi barvami, citrusi, moškimi v zakmašnih oblekah s harmoniko v rokah ob karirastem prtu in bokalu vina, dečki v kratkih hlačah z naramnicami pa ostarelimi vdovami v preprostih črnih oblačilih, ikonografijo, ki spremlja katoliške pogrebe in baročne cerkve, črnino, čipkami ... Podobami, ki bi se lahko nadaljevali v kakšen film, kot je bil Tornatorejeva Maléna.

V njunih motivih je marsikaj tistega, kar je že sredi 80. let, torej na njunem začetku, posnel slavni Magnumov fotograf Ferdinando Scianna v črno-beli oglasni kampanji – kako paradoksalno – z nizozemsko manekenko deloma afriških korenin Marpesso Hennink na palermski tržnici med običajnimi naključnimi ljudmi, tudi starčki in starkami. Svojo ljubezen do Sicilije sta prignala do te mere, da je pod znamko D&G mogoče kupiti celo značilno italijansko sladico panetone, po izvoru sicer iz Milana, a to pod njuno znamko izdelujejo pri Fiasconaru v okolici Palerma. Ime Sicily je najti tudi v kolekciji. Tako je ime modelu torbice z oznakama: 58 in 62, letnicama njunega rojstva.

Kot sta že predlani dejala v intervjuju za britansko izdajo Voguea, so ljudem všeč pozitivna sporočila, saj so siti lažnih novic, neiskrenih ljudi, potvorjene mode, slabe hrane … In tega, da je nekaj grdo. Sama rada pogosto zahajata na tržnice po Aziji, kjer prodajajo njune ponaredke. Gabbana je nekoč kupil kup ponarejenih majic, jih razrezal in iz njih sestavil nove originale. Modo je treba jemati s smehom in za zabavo, sta poudarila, čeprav je po njunem popolnoma izgubila identiteto, saj je postala le še posel in trženje. In to navsezadnje tudi za njiju.