Eleganten in lahkoten, a trden platneni svod

Samostanski kompleks Križanke je bil leta 1986 vpisan v državni register nepremične kulturne dediščine kot kulturni spomenik lokalnega pomena, leta 2016 pa na predlog Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije še razglašen za kulturni spomenik državnega pomena.

Nepričakovani poznoaprilski sneg leta 2016 je poškodoval jekleno konstrukcijo in pomično platneno streho poletnega gledališča, nova – lahkotno lebdeča nad avditorijem, elegantna in snegovzdržna – bo končana do jeseni.

Pred petimi leti, po odstranitvi poškodovane strehe in strokovnih pregledih, ki sta jih izvedla Inštitut za metalne konstrukcije in Gradbeni inštitut ZRMK, se je pokazalo več razpok. Poškodbe so ugotovili tudi na sosednjem objektu srednje šole za oblikovanje in fotografijo, na katerega je bila pritrjena konstrukcija pomične strehe.
 

Kjer ni slabih sedežev

Direktor Festivala Ljubljana Darko Brlek je na vprašanje, ali si bo ob postavitvi nove strehe oddahnil, čeprav je vmes festival dobil novo prizorišče na Kongresnem trgu, odgovoril: »To že, a sama amfiteatrska zasnova poletnega gledališča v Križankah je nekaj posebnega, tam ni slabih sedežev, tisoč tristo ljudi lahko res uživa v predstavi in tudi varovanje prireditve je precej lažje. Oder je fantastičen, pred nekaj leti smo obnovili orkestrsko jamo in vse električne vode.

Z novo streho, ki bo fiksna in bo samostojno stala na stebrih, torej ne bo vpeta v stavbo šole, bomo seveda lahko podaljšali sezono prireditev, predvsem za koncerte pop in rock glasbe, ki prenesejo tudi nižje temperature. Streha bo dovolj trdna, da bo zdržala sneg, in je ne bomo umikali, kar pomeni, da bomo lahko oder ter vso konstrukcijo za osvetljavo in ozvočenje fiksno postavili.« Napovedal je, da bodo kmalu začeli sodelovati s specializiranim podjetjem iz Padove, postavili bodo fiksne panele in tako kar se da izboljšali akustiko za prireditve brez ozvočenja.

»Ta del mesta je, kot sem opazil, od zaprtja poletnega gledališča kar malo zamrl in to se bo spremenilo,« pravi Brlek. »Na Kongresnem trgu, kamor smo uspešno preselili velik del prireditev, bomo seveda ostali, težišče programa pa se bo spet preselilo v poletno gledališče. Zelo si prizadevamo, da bi našli ugodno rešitev za srednjo šolo za fotografijo in oblikovanje, da bi se izselila, saj je celoten kompleks za njeno delovanje premajhen. Govorim o šoli, iz katere so prišli nekateri najvidnejši sodobni slovenski ustvarjalci.



Celotne Križanke bi potem doživele temeljito prenovo, kar ne bo poceni, tega se zavedamo tako v Festivalu kot na Mestni občini Ljubljana.« V lasti občine je 48 odstotkov Križank, preostalih 52 pa v lasti države, ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, in te odnose bo treba razrešiti, je razmišljal Brlek.


 

Stalna streha na čim manj stebrih

»Mislim, da smo na dobri poti,« pravi profesor Peter Gabrijelčič.
Foto Mavric Pivk

Peter Gabrijelčič iz biroja Arhitektura je povedal, da je investitor oziroma podjetje, ki je dobilo posel, dobilo nalogo vzpostaviti prvotno stanje, torej platneno streho, ki je bila čez poletje razpeta, pozimi pa zložena. »Potem se je ugotovilo – jaz sem sodeloval v idejni fazi –, da so objekti, na katere je bila streha pritrjena, statično tako načeti, da prvotnega stanja ni bilo več mogoče doseči. V tej fazi so iskali rešitev, kako spet imeti premično streho, vendar bi bile nujne zelo močne in vidne konstrukcije, da bi sile jeklenih vrvi lahko prestregli. To je bilo tudi s spomeniškovarstvenega vidika nesprejemljivo, saj bi taka ureditev popolnoma izmaličila prostor. Zato smo se odločili za stalno streho na čim manj stebrih in na koncu prišli do rešitve na le nekaj vitkih stebrih, na katerih je platnena streha napeta na inovativno ločno konstrukcijo in daje iluzijo lahkega platnenega neba. Ta rešitev bo zelo podobna prejšnji strehi. Projekt je še v fazi izvajanja, problemov še veliko, saj so tehnologije razmeroma nove in je treba angažirati različne strokovnjake, a mislim, da smo na dobri poti.«
 

Kompromis in inovacije

Bo nova streha ogrevana? »Ne. Imeli smo tudi rešitve z mehurji, napolnjenimi z zrakom, celo prozorni bi lahko bili in ogrevani, a zdaj je v načrtu fiksna streha, ki lahko prenese tudi težo snega. Deležnikov je bilo več, MOL kot naročnik, Ljubljana Festival kot uporabnik prostora, zavod za varstvo kulturne dediščine, ministrstvo za kulturo in številni strokovnjaki.

Osnovni problem je bil, da je spomeniškovarstvena služba imela v mislih prejšnjo, tri milimetre tanko streho, stalna konstrukcija pa zahteva drugačno debelino, zato smo iskali kompromis. Na temenu ima streha tri metre, a je na robovih in s spodnjim nebom videti kot tanko platno.

Moja naloga je bila sprva ugotoviti možnosti, kakšna bi sploh lahko bila nova streha, in zadnja izbrana se je pokazala za najbolj primerno. V stroki bo zagotovo obravnavana dilema, zakaj ni pomična, a to se lahko sprašuješ, ko problema ne poznaš najbolje. Prvotna streha je bila mogoča le s pritegovanjem na velike objekte, ko to odpade, je treba razmišljati o samostojni konstrukciji, ki pa mora upoštevati 200-tonsko obremenitev.«

»Festivali,« je dejal Gabrijelčič, »so nekakšna franšiza, ki se zanaša na standarde, oder pač mora ustrezati; spomeniško varstvo je določalo maksimalno višino, mi pa smo morali ob tem upoštevati konstrukcijo – in tu je bilo treba iskati kompromis in inovacije. Ta mesec bodo začeli postavljati stebre, sledila bo osnovna konstrukcija, potem platno, do jeseni bi moralo biti končano.«
 

Plečnikovo zadnje delo

Prenova kompleksa Križank je bilo največje delo arhitekta Jožeta Plečnika po vojni in hkrati njegovo zadnje, zato zahteva še posebno skrb za ohranitev njihove podobe. Plečnik se je posvetil predvsem oblikovanju osrednjega atrija – preddverja Križank, ki ga je predvidel kot osrednje festivalsko prizorišče in ga uredil po načelih enotnosti različnega, medtem ko je njegov asistent Anton Bitenc zasnoval in po Plečnikovi smrti leta 1957 preuredil samostanski vrt ob Zoisovi v zdaj osrednje festivalsko prizorišče – poletno gledališče, ki je bilo sprva mišljeno le za prireditve ob lepem vremenu na prostem.

Ker je bilo treba zaradi razvoja festivalske dejavnosti v Križankah zagotoviti možnost prireditev tudi v primeru dežja, je profesor Miloš Marinček nad avditorijem zasnoval pomično platneno streho. Izredno lahkotno in funkcionalno streho je bilo mogoče izvorno zasnovati in izvesti, tako da se je na severni strani vpenjala v masivne in toge objekte srednje šole za oblikovanje, na južni strani ob Zoisovi cesti pa je bila vpeta v vitke jeklene stebre, ki so bili sidrani s tankimi jeklenimi palicami v oporni zid ob Zoisovi cesti. Streha je lahko bila pokrita od aprila do oktobra, pozimi so jo zložili, saj lahkotna konstrukcija ni prenesla večjih obremenitev (sneg, močen veter).
 

Zahteva po samostojni konstrukciji

Dve leti po tistem, ko je nekdanjo pomično streho nad avditorijem Križank uničila snežna ujma, sta Mestna občina Ljubljana in Festival Ljubljana z izbranim podjetjem podpisala pogodbo o prenovi avditorija Križanke, vključno z rekonstrukcijo obstoječe pomične strehe. Pred začetkom del je ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport kot solastnik šolske stavbe ob avditoriju javnemu zavodu Festival Ljubljana avgusta odklonilo izdajo soglasja za ponovno namestitev platnene pomične strehe nad letnim gledališčem Križanke, vpete v strešno konstrukcijo šole, saj bi s tem ogrozili statiko stavbe.

Inštitut za metalne konstrukcije in Gradbeni inštitut ZRMK, ki sta opravila strokovni pregled poškodovanih objektov, konstrukcij in v snežni ujmi strgane platnene strehe, sta namreč v poročilu zapisala, da so raziskave tal in pregled temeljev pod jeklenimi nosilci pomične platnene strehe na nekaterih delih pokazali več razpok, ki zahtevajo sanacijo in ojačitev temeljev, in da je več poškodb tudi na sosednjem objektu srednje šole za oblikovanje in fotografijo, na katerega je bila pritrjena konstrukcija pomične strehe. Zato je bilo treba poiskati rešitev, ki se fizično ne dotika robnih objektov.
 

Stalno pokritje

Tudi na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije so pojasnili, da lahko avditorij Križank dobi streho na dva načina: lahko jo namestijo tako, kot je bila nameščena pred snegolomom leta 2016, ko je bila pritrjena tudi na podstrešni del sosednje šolske stavbe (to se je pokazalo za neizvedljivo), lahko pa se jo postavi na stebrih kot samostojno konstrukcijo. Konstrukcijski elementi nove strehe bodo sestavljeni iz drobnejših profilov in pojavno ne bodo konkurirali masivnim historičnim objektom; konstrukcija ne sme segati prek polovice višine strehe sosednjih objektov, kljub pokriti strehi je treba omogočiti pogled iz dela avditorija proti ljubljanskemu gradu.

Na tej podlagi je bila izdelana študija različnih variant obnove strehe. Za rešitev samostojne konstrukcije znotraj prostora gledališča je bilo treba pri pomičnih variantah platnene strehe ujeti horizontalne sile v nove oziroma podporne konstrukcije (uteži), in sicer eno utež na lokaciji odra in drugo ob Vegovi ulici.
 

Brez masivnih konstrukcij

Konceptualno, je dodal Gabrijelčič, so predstavili štiri variante prekritja. Prva ponovi prvotno oblikovanje strehe (ob predpostavki, da bi bilo ponovno mogoče vpenjanje pletenic v objekte), druga predvideva vpenjanje pletenic med dvoje močnih konstrukcij, tretja vpne pomično streho med konstrukcijo odra s fiksno streho, četrta predvideva pokritje celotnega prostora z nepomično transparentno streho. Izdelali so različne variante s 16 stebri oziroma delno pomično streho.

Med skoraj leto dni trajajočo raziskavo konstrukcijskih, funkcionalnih in likovnih možnosti ter različic in prek sodelovanja vseh deležnikov se je izoblikovalo stališče, da vse variante s pomično platneno streho zahtevajo robustne, pojavno moteče masivne konstrukcije znotraj avditorija, s katerimi je treba ujeti velike horizontalne sile (200 ton), ki so v pletenicah pomičnega dela strehe. Prevladalo je stališče, da je bolj smiselno razmišljati o stalni in lahki transparentni strehi na razmeroma tankih stebrih v rastru obstoječih stebrov. Takšne rešitve omogoča uporaba sodobne tehnologije. Stalno pokritje gledališča Križanke bi tako omogočilo izvajanje kulturnih programov zavoda vse leto.
 

Kompromis

Vse pomične konstrukcije so se pokazale za robustne in preveč poudarjene za ambient Križank, zato je bila na koncu raziskave izbrana fiksna varianta montažne strehe. Z optimizacijo konstrukcije so reducirali število podpornih stebrov, venec nove strehe je poravnan z vencem severnega objekta, tako da streha ne zakrije fasad robnih objektov. To je tudi višina, ki omogoča postavitev standardne scenske tehnike. Teme nove, ločne konstrukcije strehe je na višini najvišjega dela nekdanje platnene strehe ter je odmaknjeno od objektov.

Zaradi ločne izvedbe strešne konstrukcije pogledi z Zoisove ceste dojemajo novo streho le kot tanko linijo strešnega venca, iz zraka je videti streha nižja od nekdanje platnene, ker dojemamo njeno višino skozi primerjavo višine njenega venca z višino sosednjih streh (oziroma objektov). V tlorisu ima trapezno obliko, tako da pokrije celotno površino letnega gledališča. Ločno ogrodje strehe je prekrito z delno prosojnim platnom. V spodnji ravnini pod loki je nameščena lahka dekorativna platnena mreža. Zaradi ravnega dekorativnega stropa dobimo v prostoru občutek visoko lebdeče lahke platnene strehe.