![Odpečateni dokumenti MI5 nasprotujejo številnim knjigam in novinarskim poročilom, da je Elizabeta II. vedela za Bluntovo vohunjenje. FOTO: Frank Augstein/AFP](https://www.delo.si/media/images/20250114/1926536.width-660.jpg?rev=1)
Neomejen dostop | že od 9,99€
Dokumenti britanske obveščevalne službe MI5 nakazujejo, da je bila Kraljica Elizabeta II. seznanjena s prisotnostjo ruskega vohuna znotraj Buckinghamske palače šele desetletje po njegovem priznanju.
Anthony Blunt, izvedenec kraljičinih umetnin in član kraljevega gospodinjstva, je bil do leta 1964 dvojni agent za Sovjetsko zvezo, pokojna kraljica Združenega kraljestva pa je za to izvedela šele leta 1973, piše Guardian. Odpečateni dokumenti razkrivajo, da je britanska obveščevalna agencija skrbno skrivala skrivnost umetnostnega zgodovinarja, ki je bil del britanskega kroga vohunov Cambridge Five.
Edward Heath in njegova vlada sta takratnega kraljičinega osebnega tajnika Martina Charterisa prosila, naj Elizabeti II. ne razkrije podrobnosti o Bluntovem vohunjenju do njegove smrti zaradi strahu pred negativno medijsko pozornostjo. Bluntu je bil namreč dodeljen status imunitete pred kazenskim pregonom, leta 1956 pa je bil povišan v viteza.
Charteris je vladi poročal, da kraljica ob razkritju nad novico ni bila presenečena, saj so Blunta sumili vohunjenja že v primeru Burgess-Maclean iz leta 1951. Donald Maclean in Guy Burgess sta bila skupaj s Kimom Philbyem, Johnom Cairncrossom in Bluntom prav tako del kroga vohunov Cambridge Five. »Kraljica je morala že na začetku petdesetih let o tem nekaj že slišati, najverjetneje kmalu zatem, ko je zasedla prestol,« je v poročilu leta 1973 zapisal takratni generalni direktor MI5 Michael Hanley.
Hanley je štiri mesece pred tem vztrajal, naj palača prekine vezi z Bluntom, potem ko je priznal vohunjenje za Sovjetsko zvezo kot eden izmed višjih predstavnikov MI5. Blunta so ruske sile novačile že v času študija na Cambridgeu, še dodaja Guardian.
Charteris in njegov namestnik Philip Moore sta bila edina, ki sta takrat vedela za Bluntovo vohunjenje v Buckinghamski palači. »Charteris je bil prepričan, da kraljica ne ve nič. Kasneje je ni želel po nepotrebnem vznemirjati,« je zapisal Hanley v poročilu novembra 1972. Petinšestdesetletni Blunt se je isto leto upokojil, njegovi zločini pa so postali javni leta 1979 med vlado Margaret Thatcher, ko so mu zaradi vohunjenja odvzeli naslov viteza.
Odpečateni dokumenti MI5 nasprotujejo številnim knjigam in novinarskim poročilom, da je Elizabeta II. vedela za Bluntovo vohunjenje. Če pokojna kraljica ni bila seznanjena s priznanjem, za to ni bila kriva sama.
Charterisov predhodnik Michael Adeane je sicer vedel, da je MI5 Blunta leta 1964 poklicala na ponovno zaslišanje, a za njegovo priznanje ni izvedel do 1967. Tudi Alec Douglas-Home, ki je bil v letih 1963 in 1964 britanski premier, je za Bluntovo vohunjenje izvedel šele leta 1979.
Dokumenti britanske obveščevalne službe bodo objavljeni pred odprtjem nove razstave o delu MI5 v britanskem Narodnem arhivu v jugozahodnem Londonu.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji