Danska politika omejevanja rojstev pustila na tisoče travmatiziranih žensk

Danska zdravstvena ministrica naj sede na letalo, pride na obisk in sama prisluhne zgodbam žensk. To ji bo dalo povsem drugo perspektivo, je kolegico Sophie Løhde pozvala Naaja Nathanielsen, grenlandska ministrica, pristojna za enakost med spoloma.

Poziv je nadaljnji korak v stopnjevanju pritiska na Dansko, ki je v prejšnjem stoletju po pričevanjih številnih prebivalk iz inuitske skupnosti izvajala politiko preprečevanja rojstev na Grenlandiji. Da bi zmanjšali število prebivalcev nekdanje danske kolonije, ki sicer še vedno ozemeljsko sodi pod to državo, a ima svojo izvršno, sodno in zakonodajno oblast, so danski zdravniki menda samo med letoma 1966 in 1970 maternične vložke vstavili okoli 4500 dekletom, ne da bi dale privolitev za to oziroma ne da bi za to sploh vedele, je poročal britanski Guardian.

Domnevajo, da so številke še mnogo višje, saj so omenjene postopke izvajali bistveno daljše obdobje. Ti so pustili pogubne posledice v skupnosti inuitskih žensk, travmatiziranih zaradi neplodnosti in številnih zapletov pri reprodukciji. Čeprav velja maternični vložek danes za varno kontracepcijsko sredstvo, takrat še ni bilo tako, poleg tega so jim vstavljali proizvode dvomljive kakovosti, opozarja Naaja Nathanielsen.

Danska je sicer začela preiskavo, a v svojem tempu; o rezultatih ne želijo poročati pred majem 2025. To je Grenlandijo spodbudilo, da je začela lastno preiskavo kršenja človekovih pravic. Na začetku tega meseca je skupina več kot 140 žensk tudi tožila dansko državo zaradi omenjenih posegov v njihove človekove pravice, vendar do zdaj še niso dobile nobenega uradnega odziva, čeprav je danska premierka Mette Frederiksen Grenlandijo obiskala le malo po tem. 

Dansko ministrstvo, pristojno za zdravje, tudi odklanja vsakršne komentarje, v zvezi s pozivi, naj ministrica obišče ženske na Grenlandiji, je sporočilo le, da ni seznanjena z grenlandsko preiskavo obtožb o nadzorovanju rojstev in da sta grenlandska in danska vlada podpisali dogovor o nepristranski preiskavi tragične teme. 

Ta tragična tema, ki jo je posebni poročevalec ZN za pravice domorodnih ljudstev opisal kot še posebej grozljiv del kolonialne zapuščine, pa ima za Grenlandce pomemben zgodovinski kontekst. »Za nas je to del širše zgodbe, ki govori o otrocih, ki so jih posvojili brez privolitve staršev, o otrocih, ki so jih poslali na Dansko, kjer so izgubili stik s svojo kulturo in pozabili materni jezik, govori o danskih moških, ki so prihajali na Grenlandijo, da bi zaplodili otroke, ne da bi potem prevzeli kakršno koli odgovornost,« je opisala Naaja Nathanielsen. »To je del kolonialnega in postkolonialnega obdobja, ki je še vedno zelo navzoč na Grenlandiji in tudi vpliva na naše odnose z Dansko. Prej ko bodo na Danskem to dojeli, prej bomo lahko pustili preteklost za seboj.«

Grenlandija, ki je zdaj delno suvereno ozemlje Danske, je bila do leta 1953 danska kolonija. Takrat je Danska spremenila ustavo, otok pa je postal provinca. Leta 1979 je Grenlandija dobila omejeno avtonomijo. Od leta 2009 ima večjo avtonomijo, Grenlandci pa so si zagotovili priznanje kot narod.