Čeprav se kdaj zdi, da je vsakdanja prisotnost besedne zveze lažne novice prvi april raztegnila na celoletno pot Zemlje okoli Sonca – Collinsov slovar angleščine je izraz
fake news predlanskim razglasil za besedo leta, Oxfordov leto poprej skovanko
post-truth, postresnično ali postfaktično –, je prvi dan v četrtem koledarskem mesecu tisti, ko se posvetimo lažem, ki so se najbolj poredile.
Na prvi april bi morda bilo prav, da bi se poklonili nizu pomembnih obletnic, saj so televizijske ekipe in svetovni tisk v preteklosti na ta datum poročali o izjemnih stvareh.
Leta 1878, da je
Thomas Edison iznašel stroj za proizvodnjo zastonjske hrane in vina, leta 1905 o velikem ropu zlata in srebra iz federalne zakladnice ZDA, leta 1987 o ljubezenski aferi
Margaret Thatcher in
Mihaila Gorbačova, leto zatem o prestopu Diega Maradone v sovjetsko reprezentanco in leta 1992 o ponovni kandidaturi
Richarda Nixona za predsednika ZDA, seveda veliko po aferi Watergate.
Prvega aprila 2001 se je med gradnjo podzemne železnice v Københavnu eden izmed vlakov prebil na površje. FOTO: Wikipedija
Istega leta tudi o končni razdelitvi Belgije na flamski in francoski del, leta 1998 pa še o izjemnem dosežku zakonodajalcev v Alabami, ki jim je praštevilo
pi uspelo skladno z
Biblijo popraviti na okroglo trojko.
Prvi april je datum, ki je neobičajno bogat z zgodovino. Tudi ameriški astronavti so stopili na Luno prvega aprila leta 1967 in ne dobri dve leti zatem. Tako so poročali etablirani mediji, portali, kot na primer
Na današnji dan, pa navajajo, da se je celo objava teorije o velikem poku in nastanku vesolja zgodila prvega aprila. Leta 1952, verjemi, kdor hoče.
Obiranje špagetov
Na medmrežju ne manjka antologij najodmevnejših prvoaprilskih novic. Na vrh teh radi uvrščajo naslednjo: leta 1957 je BBC predvajal prispevek iz južne Švice, kjer so iztrebili špagetnega hrošča, kar je ob mili zimi privedlo do izjemne letine špagetov.
Britanske gledalce je pred črno-belimi zasloni zadržala reportaža o obiranju špagetov z vej visokih dreves, vse skupaj pa je bilo začinjeno z resnim glasom
Richarda Dimblebyja, ki se je zapisal v zgodovino britanske nacionalke kot prvi vojni dopisnik. Takemu voditelju kaže verjeti in BBC je poklicalo več sto ljudi ter zahtevalo napotke o tem, kako bi si vzgojili špagete na britanskih tleh. »Posadite jih v paradižnikovo omako in upajte na najbolje,« so lakonično odgovorili televizijci.
Švicarji so prepričali svet tudi v manj oddaljenih časih, ob prvem aprilu leta 2009, ko je njihova turistična organizacija v videu razodela skrivnost, zakaj so tamkajšnje Alpe brezhibno čiste. Namreč zaradi težaškega, a navdušenega dela švicarske zveze gorskih čistilcev, ki se vsak dan povzpnejo na vršace in s skal odstranjujejo ptičje iztrebke.
Ne le zaradi brezhibnega videza gora, ampak tudi zaradi preprečevanja tega, da bi iztrebki kemično najedali kamnine, kar bi privedlo do lukenj, zatem erozije in naposled izginotja gora. Posnetek je videlo na milijone ljudi, 30.000 jih je sodelovalo v spletnem preizkusu, ali so primerni, da bi postali gorski čistilci oziroma »Felsenputzer«.
Ameriška veriga hitre prehrane Taco Bell je leta 1966 objavila nakup ikoničnega zvona Liberty Bell. FOTO: Wikipedia
Prvi april je bil tudi dan za podjetne oglaševalce. Ameriška veriga hitre prehrane Taco Bell je leta 1966 v šestih osrednjih časopisih po ZDA objavila novico, da je odkupila zvon Liberty Bell v Nacionalnem zgodovinskem parku v Filadelfiji, enega izmed ikoničnih simbolov ameriške neodvisnosti iz 18. stoletja. Poslej da se bo imenoval Taco Liberty Bell.
Državljani so klicali na sedež parka in se pomirili, ko je korporacija čez nekaj ur objavila, da pravzaprav ni bilo tako.
Izvrstno se je odzval tedanji tiskovni predstavnik Bele hiše
Mike McCurry. Ko so ga pobarali o prodaji zvona, je odvrnil, da so odprodali tudi Lincolnov spomenik v Washingtonu. Poslej da se bo imenoval Ford Lincoln Memorial.
Z najlonkami do televizijskih barv
Še vedno v za večino črno-belih televizijskih časih, leta 1962, so si svoje gledalce privoščili na švedski nacionalki SVT (Sveriges Television). Njihov tehnični specialist je javnost obvestil, da lahko televizorje spremenijo v barvne, če čezenj poveznejo material za najlonke, lom svetlobe na mrežici pa bo črno-bele podobe pretvoril v mavrico barv. Postopek je demonstriral, nasedli so tisoči, družinski očetje so drveli po najlonke.
Švedi so barvno televizijo dobili leta 1970, štiri leta zatem se je nekdo drug izjemno potrudil prav tako na zelo severnih koordinatah, a v ZDA. 1. aprila se je iz kraterja gore Edgecumbe na Alaski, sicer dolgo spečega vulkana, začelo kaditi. Ljudje so se seveda prestrašili vnovične erupcije, a dim ni bil posledica narave, pač pa človeka. Možakar z imenom
Porky Bickar je v krater znosil na stotine odsluženih pnevmatik in jih zažgal.
Prvoaprilske race in vrabci
Prvi april je leta 2002 zaznamoval mednarodni valutni trg. Kanadski portal
burque.org je objavil, da je dal tamkajšnji finančni minister
Paul Martin odpoved in napovedal, da bo poslej gojil pasemsko govedo in race. Novico je po pomoti uvrstil v nabor lastnih vplivni
The Gartman Letter, kanadska valuta pa je padla in si opomogla, ko je minister uradno demantiral prestop med živinorejce.
Še prej, leta 1980, je prvi april vplival na danske krone. Nekaj pred tem dnevom je Nacionalna banka Danske izdala bankovec za 20 kron z dvema vrabcema. Pri enem se je videla le ena noga, časopis
Roskilde Tidende pa je objavil opozorilo, da morajo vsi, ki imajo bankovec z vrabcem z eno nogo, tega na pošti zamenjati za pravega z vrabcem z dvema nogama, saj naj bi bil bankovec brez obeh nog ponarejen.
Vrste na poštah so bile dolge, karikaturista
Jana Roberta Thoresena, ki je za časopis vrabcu z novega bankovca dorisal drugo nogo, kar so objavili kot demonstracijo neponarejenega primerka, pa so danski možje postave povabili na pomenek.
Ana Netrebko je Marijana Zlobca v Salzburgu povabila v hotel, da bi ji razložil, kako sam vidi drzno postavitev in dogajanje Verdijevega Trubadurja, v katerem je pela Leonoro. Foto Salzburger Nachrichten
V iskanju očeta
Prvi april je čaščen praznik tudi v Delu. Ustvarjalce slovenske wikipedije je pri sestavljanju kratke antologije slovenskih medijskih potegavščin prepričalo kar nekaj objav iz »črne vdove«. Denimo leta 2007 članek
Novi veter v Jelinčičevih laseh, pri čemer protagonist članka nima prav velikih stroškov s frizerjem. Pred tremi leti so nejeverni bralci portala
delo.si velikokrat kliknili notico
Je Marijanu Zlobcu končno uspelo?
Pri pisanju je zdajšnji upokojenec iz Delove kulturne redakcije sodeloval, v notici pa je v neki vzporedni resničnosti osvojil srce oboževane operne dive. »Iz krogov blizu
Ane Netrebko smo izvedeli, da je pevka drugič noseča, medtem ko se je
Marijan Zlobec strogo zavil v molk,« je pisalo na dnu članka. Ne vemo, ali sta še zgolj pri tem naraščaju.
Komentarji