Petnajst let je minilo, odkar je družba Givo od lazaristov kupila ljubljanski grad Bokalce s posestvom, po predlanski pridobitvi gradbenega dovoljenja se zdaj kažejo temelji ozelenjenega butičnega naselja – infrastruktura je v celoti končana. Predvidoma do konca leta bodo po načrtih biroja Sono arhitekti zgradili 31 enodružinskih hiš in dvojčkov, ko bodo postavljene protihrupne ograje ob obvoznici, pa še preostalih šest.

Dolgoročnejši načrt na območju devetih hektarov je bolj velikopotezen, izvedli naj bi ga v treh fazah; v drugi nameravajo obnoviti grad in grajski vrt, ki za zdaj nima programa oziroma uporabnika, pojavljali so se različni predlogi, tudi o predsedniški rezidenci. Dopuščeni sta delna rušitev in prizidava grajskega poslopja, ki ga morajo prenoviti skladno s konservatorskim načrtom.



»Glavni cilj celotnega projekta je ohranitev prekrasne grajske vedute, ki jo bo z ozelenjenimi strehami podpiralo tudi naselje. Za zdaj v gradu še živijo tri družine, drugim smo stanovanjski problem rešili. V zadnji fazi je predvidena gradnja oskrbovanih stanovanj,« pravi direktor družbe Givo inženiring in projektne družbe Vile Bokalce Jože Vidrih. Po občinskem podrobnem prostorskem načrtu, ki so ga izdelali v biroju Šabec Kalan Šabec arhitekti, je stavbe dopustno nameniti tudi za hotel, zdravstvo in dopolnilne dejavnosti, kot so gostinstvo, prodajalne, galerije, storitvene dejavnosti.

Zasnovo naselja na dvignjenem območju nad Gradaščico, tik ob grajskem kompleksu Bokalce, v štirih terasastih nizih sta narekovali morfologija in lega te čudovite lokacije sredi zelenja, a hkrati v neposredni bližini ljubljanske obvoznice. Kot pripoveduje arhitektka Nina Tešanović iz biroja Sono, ki mu je investitor zaupal končno podobo naselja, je podrobni prostorski načrt določal zelo veliko, poleg urbanistične zasnove naselja tudi osnovne gabarite.



Že določeno je bilo, da bo pet tipov vil, ki se le nekoliko razlikujejo po obliki, bolj pa po velikosti. A tudi dvojčki so med večjimi hišami v soseski in razkošni, saj imajo 224 kvadratnih metrov bivalne površine, medtem ko bodo največje vile te premogle 247 kvadratnih metrov. Velikost hiš je seveda prilagojena velikosti parcele: te se raztezajo od 400 do 1500 kvadratnih metrov, kot oglašuje prodajni katalog, je na vrtu predviden tudi bazen, če ga bo kupec želel.



»Hiše so si, ne glede na velikost, oblikovno zelo podobne, tudi zato, da bo imela soseska enovit videz. Precej podobna je zasnova vseh hiš. Vhodi so z dostopnih poti, na severni strani so tehnični prostori, utiliti, shrambe, tehnični prostori in stranišče, skratka prostori, ki jih ni treba močno ogrevati. Na jugozahod se odpira osrednji bivalni prostor z veliko dnevno sobo, kuhinjo in jedilnico, z zunanjostjo povezan z velikimi steklenimi površinami in terasami, nadstropje višje pa so spalni prostori in otroške sobe. Večje hiše se od manjših v grobem razlikujejo le po tem, da imajo v pritličju možnost ureditve, denimo, sobe za goste in kakšne dodatne v zgornjih prostorih,« je podrobnosti opisala sogovornica.
 

Ozelenjena streha, centralna klima in senčila

Da je soseska s svojimi terasami in bivalnimi prostori obrnjena proti jugozahodu, je prijetno za večji del leta in je tudi zaradi naravne osvetljenosti najbolj optimalno, tako je bilo predvideno že v prostorskem načrtu, v poletnih mesecih pa ni mogoče prezreti, da bosta sonce in vročina vztrajala do večera. »To smo upoštevali, zato so v vseh hišah predvidene centralne klimatske naprave, za senčenje zunanje žaluzije, na terasah pa nadstrešnice ali pergole.



Izbirati je mogoče med različnimi tipi, a še vedno – tako kot hiše – ostajajo povezane v enovit slog tudi zaradi ohranjanja celovitega videza soseske,« je povedala arhitektka. Poletno pripeko bodo blažile še ozelenjene strehe, ki so bile prav tako določene že v prostorskem aktu, med drugim zaradi stapljanja naselja v zelenje v okolici gradu in seveda zato, ker so dobra energijska rešitev ne samo za poletni čas. Pozimi zmanjšajo uhajanje toplote, ob nalivih pa absorbirajo meteorno vodo, tako je manj možnosti poplavljanja.

Sosesko sploh določa veliko zelenja. Poleg vrtov je tudi na skupnih površinah veliko zelenic, parcele ločujejo ozelenjene ograje, naselje bo premoglo štiri otroška igrišča, dva zunanja fitnesa in igrišče za minigolf, namenjeno le prebivalcem. Krajinski arhitekti so predvideli veliko dreves, za zasaditev pa izbirali predvsem med vrstami lokalnega rastlinja, saj to ne zahteva dodatne nege in vzdrževanja, poleg tega so izbirali takšno, ki ni alergeno.
 

Le do tretje gradbene faze

Kot je poudaril Jože Vidrih, bodo vile zgradili le do tretje gradbene faze, kupci pa se bodo pri podpisu pogodbe zavezali, da jo bodo v šestih mesecev od prevzema dokončali do četrte; to bodo financirali sami. Rok so določili zato, da bo soseska na zunaj čim prej končana. »Mnogi si želijo, da bi hiše dokončali mi, vendar to ni mogoče zaradi tolikšnega števila hiš in različnih želja kupcev. Zdaj jih je prodana že slaba polovica, čeprav jih nismo oglaševali.

Socialna struktura kupcev je uravnotežena, pogosto so to družine, ki imajo od enega do tri otroke, pogosto so to kupci, ki bodo prodali katero drugo nepremičnino, lahko pa rečem, da denar ni težava, pogovarjamo se bolj ali manj o željah in kako jih izpeljati,« povzema sogovornik. Cene dvojčkov se začnejo pri 450.000 evrov, največje hiše pa bodo s ceno segle do milijona evrov; zgrajene do tretje gradbene faze in brez 9,5-odstotnega davka na dodano vrednost.



»Vse ponudbe s ceno kupcem pripravimo individualno po ogledu na lokaciji in podrobnem pogovoru, ko se dogovorimo o vseh podrobnostih, nato jih vnesemo v ponudbo,« je še dodal Vidrih. Med zanimivostmi je omenil, da so v kleti večjih hiš predvideli dvigalo za en avtomobil, vendar ta ideja slovenskih kupcev ni navdušila.

V arhitekturnem biroju Sono, ki ga javnost morda najbolj pozna po bolj kot ne manjši arhitekturi, slovenskem paviljonu za milanski Expo, ki je s prestavitvijo ob Soboško jezero postal turistična zanimivost Pomurja, so veseli, da so dobili eno redkih priložnosti, da zasnujejo celo sosesko; naselje meri kar 30.000 kvadratnih metrov. Večino novih hiš namreč umeščajo v že izoblikovana naselja. »S projektiranjem smo imeli veliko dela, a nas veseli, da smo tako lahko pustili svoj pečat in da to ne bo neka trendovska arhitektura. Ker smo lahko uporabili naravne materiale in ozelenjene strehe, bo to nekaj lepega, v čemer bodo lahko uživali tudi mimoidoči,« je prepričana arhitektka Nina Tešanović.



Po vsej verjetnosti bodo načrtovali še kakšnega od interierjev, in kot opažajo, so naročniki precej naklonjeni izčiščenim oblikam, ki so pri nas že nekaj let modne, v resnici pa sodijo v brezčasen slog. »Po izkušnjah iz drugih projektov vemo, da si današnji naročniki tudi v interierju želijo takšne opreme, a le da ni preveč hladna. Želijo si kamen, les, kombiniranje gladkih in matiranih površin, neko nevtralno lupino, ki se je človek ne naveliča, še vedno pa jo je vsakič znova mogoče obogatiti in poživiti z drugačnimi dodatki.«