Garsonjera niso samo sanje o prvih kvadratnih metrih lastnega doma, je bivanjska enota, ki je lahko aktualna v različnih življenjskih obdobjih. Toda »razteznost« takšnega majhnega stanovanja je omejena, zato je še toliko pomembneje, da je premišljeno zasnovano in da kljub vsemu zmore ponuditi skoraj vse, kar premorejo večja.

Kot pripovedujejo avtorji zasnove iz biroja Atelier arhitekti, so pri tem domovanju v Ferantovem vrtu, znani stanovanjski soseski v središču Ljubljane, čim več elementov skušali oblikovati tako, da jih je mogoče uporabljati vsaj na dva načina. Tako je lahko prostor čim bolj optimalen za določen trenutek dneva oziroma prilagojen različnim priložnostim. Osnovnega tlorisa niso spreminjali, mala kuhinja je ostala tam, kjer je bila predvidena že po prvotnem načrtu, v predprostoru, kjer je tudi vhod v kopalnico.



»A prej je bila ločena od dnevnega prostora, mi pa smo jo osrednjemu prostoru priključili, saj je kuhinja vendarle pomemben del družabnega življenja. Tako visoki hladilnik sega v dnevni prostor, da je blizu tudi jedilnemu delu v glavnem prostoru. Za zagotovitev intime, kadar kdo od gostov potrebuje kopalnico, so na voljo v steno stisnjena sklopna vrata. Prav tako je sklopna postelja, dimenzij za dve osebi, in se zjutraj pospravi v plitvejši del omarnega niza. V tako ustvarjeno nišo je potisnjen sestavljivi fotelj iz štirih oblazinjenih elementov. Lahko je zofa za dnevni počitek, lahko pa se elementi razpostavijo po sobi kot posamezni sedeži za sproščen klepet večje družbe,« je naštel večfunkcionalne elemente eden od sogovornikov, arhitekt Jurij Kobe. Ker so izdelani po meri, so ravno prav visoki, da jih je mogoče pospraviti pod posteljo, da ne motijo skromnega tlorisa stanovanja.

Med prilagodljivimi elementi je tudi zložljiva jedilna miza. Za vsak dan zadostuje sklopljena, dovolj velika za štiri, če pa pride na večerjo večja družba, jih za raztegnjeno lahko sedi celo sedem – na stolih z balkona. Tudi kopalnica je ostala prvotnih dimenzij. Ker je premajhna, da bi bil v njej poleg straniščne školjke še bide, so se pri tuš kabini odločili za povišano steno kadi, ki je hkrati lahko sedišče bideja, so podrobnosti, ki so jih arhitekti prav tako vzeli v premislek.



Marsikdo ima pomisleke glede dvižne postelje, vsakodnevnega odpiranja in zapiranja, a po mnenju arhitektov sta pri majhnih stanovanjih vendarle v ospredju izkoristek prostora in čim večje udobje. Postelja pa zasede veliko prostora, in če je v njem običajno ležišče za dva, celo stanovanje postane ena sama velika spalnica.


 

Drugačna razporeditev pohištva in svetlejše barve

Prvotna oprema je bila drugačna že v razporeditvi, poleg tega je bila veliko temnejša od zdajšnje, zato je bil tudi prostor bolj temačen. »Teh 27,30 kvadratnega metra, kolikor vsega skupaj meri stanovanje, je en sam izrazito dolg prostor, ki se na srečo konča z balkonom po vsej širini. Vseeno to pomeni, da v stanovanju z eno samo veliko stekleno površino primanjkuje dnevne svetlobe, zato smo prostor zasnovali v svetlih tonih, svetlobo pa vanj 'pripeljali' še z več ogledali. Ta prostor ne samo povečajo, ampak ga, ker odbijajo svetlobo, tudi dodatno osvetlijo,« je še en nasvet, na katerega se kaže spomniti v takšnih primerih.



Kljub vsemu pohištvena lupina ni povsem bela, kakor bi pričakovali. »Bela, ki je v zadnjem času modna in zaželena, lahko postane banalna. Namenoma je uveden dialog: tu smo les uporabili za nekakšno poživitev, kot element posameznih poudarkov v pohištvu iz sicer cenejšega belega iverala. Površine, ki se jih uporabnik dotika, so v lesu tudi zato, ker premorejo še eno dimenzijo: les je prijeten na otip,« je skupni odgovor povzel Kobe.


 

Balkon, pomemben del bivalnega prostora

Celotno stanovanje nadgrajuje balkon, ki kljub majhnosti bivalne enote ni tako zelo majhen, meri namreč šest kvadratnih metrov. V tej spomeniško zaščiteni soseski zastekljevanje ni mogoče, bi pa v katerem drugem naselju marsikdo zaradi majhne kvadrature stanovanja še tisti skromni košček na prostem hotel zastekliti in si tako povečati stanovanje.



»S tem ne samo uničujemo enotno podobo stanovanjske soseske, predvsem izgubimo raznolikost bivalnih prostorov in s tem bivanja. Na žalost se to pri nas še vedno dogaja, medtem ko v kakšnem kulturno bolj razvitem okolju, denimo v Nemčiji in Avstriji, na kaj takega niti pomislili ne bi. Balkon je nadvse pomemben del bivalnega prostora, še zlasti pri mestnih stanovanjih,« opominjajo arhitekti. Tako se nam prostor razkošneje odpira v zunanjost, ponuja možnost ozelenitve, ki je poživljajoč in pomirjujoč element, tako rekoč nujen za človekovo bivanje, tu je prostor za uživanje v skodelici kave ali čaja.

Kaj arhitekti še svetujejo za stanovanja majhnih kvadratur? »Vsekakor naj oprema čim bolj zadržano napolni prostor, tudi čim manj različnih intenzivnih barv naj bo, saj se človek v majhnem prostoru vsega hitreje naveliča. Poleg tega naj bo pohištvo čim bolj multifunkcionalno in vsak kotiček premišljeno izkoriščen.«