Bridget Jones, tri desetletja pozneje

Bridget Jones je stara 51 let in je spet v slovenskih kinematografih v romantični komediji Bridget Jones: Nora na fanta. Četudi je ena najslavnejših knjižnih in filmskih junakinj našega časa – s prvim filmom leta 2001 je postala nerazdružljiva s podobo ameriške igralke Renée Zellweger – v spalnice in dnevne sobe stopila pred tremi desetletji, ni njena priljubljenost danes nič manjša. Z njo se identificirajo tudi pripadnice generacije Z.

»Vsaj v kakšnem pogledu ali delčku spominja na vsako od nas, lahko se je identificirati z njo, ni popolna in dela vse mogoče neumnosti,« so bili odgovori gledalk različnih generacij, ki so jih ujele kamere Sky News na londonski premieri pred dnevi. Zelo podobni, če ne enaki, bi bili verjetno tudi v drugih mestih in državah po svetu. 

»Mislim, da se veliko ljudi poistoveti z njo, z načini, kako se loteva izzivov, z njeno ranljivostjo,« je prepričana tudi filmska Bridget Renée Zellweger. Kot je še dejala na londonski rdeči preprogi, njena ljubezen do Bridget ni nikoli ugasnila. Pohvalila je pisateljico Helen Fielding, ker je ustvarila lik, ki se mnogim zdi prikupen, pa tudi trenutke, ki se zdijo univerzalni in medgeneracijsko aktualni.

Toda kot je britanska pisateljica, novinarka in scenaristka Fieldingova priznala v pogovoru že ob 25. obletnici rojstva knjižne junakinje, tolikšne popularnosti ni pričakovala. »Vse je bilo tako lahkotno narejeno«, predvsem pa prikrito in daleč od misli na kakšno slavo ali nesmrtnost – v kolumni britanskega časnika Independent, se je spominjala ob ukinitvi tiskane izdaje leta 2016 in so ponovno povzeli te dni na njihovem portalu.

Bridget je čez noč postala svetovni fenomen, po mnenju avtorice predvsem zato, ker sredi 90. let način, kako so bile samske tridesetletnice predstavljene v družbi, knjigah in filmih, ni dohiteval realnosti. FOTO: promocijsko gradivo

O kalorijah in alkoholu

Sredi 90. let, ko je Fieldingova delala pri Independentu, so jo nagovorili k pisanju kolumne o samskem življenju v Londonu. Sprva je idejo zavrnila, zdelo se ji je, da se bo s pisanjem osramotila. A urednik Charles Leadbeater, poznejši svetovalec v vladi Tonyja Blaira, je zaznal, da je čas za fiktivno kolumno, ki bi povzemala tisto, kar je videl v pisarni. Zjutraj, ko so sodelavci prišli v službo, so se najprej pogovarjali o politiki, v naslednji minuti pa že o ličenju. Sama se iz tistega časa spominja, da je bilo veliko službenih romanc, vsepovsod so kadili, v pisarno pa se s kosila vračali pijani.

Urednik ji je svetoval, naj mlade, samske ženske nagovori kot namišljen lik, a da piše pod psevdonimom Bridget, ni zaupala nobenemu od kolegov. »Delala sem s pametnimi, izkušenimi novinarji, ki so pisali o politiki in Čečeniji, in počutila sem se neumno, ko sem pisala o kalorijah in alkoholu ter zakaj minejo tri ure, preden se zbudimo in gremo od doma.«

Potem so začeli deževati ​​pohvale in pisma, neki bralec je celo napisal, da bi rad seksal z Bridget in ali bi mu zaupali njeno telefonsko številko. Leta 1996 je Dnevnik Bridget Jones izšel kot knjiga (tri leta pozneje tudi v slovenskem prevodu), uspešnice pa so postala tudi nadaljevanja Bridget Jones: Na robu pameti (1999), Bridget Jones: Nora na fanta (2013) in Dojenček Bridget Jones (2016). Tako kot filmi – z Renée Zellweger (prvi leta 2001 ji je prinesel nominacijo za oskarja), Hughom Grantom in Colinom Firthom v glavnih vlogah.

Britanska pisateljica, novinarka in scenaristka tolikšne popularnosti svoje junakinje ni pričakovala. FOTO: Isabel Infantes/ Reuters

Bridget je čez noč postala svetovni fenomen, po mnenju avtorice predvsem zato, ker sredi 90. let način, kako so bile samske tridesetletnice predstavljene v družbi, knjigah in filmih, ni dohiteval realnosti. 

»Bile smo produkt nove generacije, s svojimi stanovanji, avtomobili, prihodki in pričakovanji, ni se nam bilo treba zadovoljiti z nekom, ki ni bil pravi,« je dejala pisateljica, ki je tako kot Bridget Jones v aktualnem nadaljevanju izkusila smrt očeta svojih dveh otrok, nekdanjega partnerja, sicer znanega ameriškega televizijskega scenarista Kevina Currana. Umrl je leta 2016 zaradi raka.

V Veliki Britaniji so nekatere Bridgetine besedne zveze postale del vsakdanjega jezika, za del kulturne zgodovine pa menda štejejo tudi njene velike spodnjice.