Bolečine v vratu med gibanjem – kaj storiti?

Ali ste kdaj razmišljali, kaj je vzrok za vaše težave in kateri so glavni vzroki vaših bolečin? Se sprašujete, kako se nelagodja znebiti in se z njim tudi uspešno spopasti?

Če ste na zgornja vprašanja odgovorili pritrdilno, naj vas nekoliko pomirimo, saj za bolečine v vratu obstaja kar nekaj preprostih trikov, ki vam lahko pomagajo rešiti vaše težave.

Bolečine v vratu so danes v svetu pogosta zdravstvena težava. Morda vas bo presenetilo dejstvo, da za njimi trpi kar 23,1 % svetovnega prebivalstva, pri čemer je višja incidenca opažena pri pisarniških delavcih in delavcih za računalnikom.

Znaki bolečin v vratu se lahko med seboj precej razlikujejo, vendar naši pacienti največkrat tožijo zaradi:

• ostre, intenzivne bolečine,
• občutka omejene gibljivosti vratu,
• glavobola,
• omotice in slabosti.
   

Kljub pogostosti težave je pomembno, da se zavedamo možnih ukrepov za njihovo lajšanje in preprečevanje. Z določenimi spremembami in prilagoditvami življenjskega sloga lahko znatno zmanjšamo neprijetne simptome in si skoraj v celoti povrnemo stanje brez bolečin.

Poznamo nekaj najpogostejših dejavnikov tveganja, ki vplivajo na nastanek bolečin v vratnem predelu. Ti vključujejo stres, težave s spanjem, delo v neudobnih položajih, genetsko nagnjenost in ženski spol.

V članku vam predstavljamo najpogostejše vzroke za bolečine v vratu in vam ob tem ponujamo učinkovite rešitve, s katerimi našim pacientom pomagamo v kliniki Medicofit.

FOTO: Medicofit

Kaj je vzrok za vaše bolečine?

Bolečine v vratu so lahko izjemno moteče in vplivajo na našo sposobnost opravljanja vsakodnevnih opravil. Razumevanje različnih vzrokov za opisane bolečine je ključnega pomena za njihovo uspešno obvladovanje.

Eden glavnih vzrokov težav z bolečinami v vratu je nepravilna drža. Ko več časa vztrajamo v neudobnem in neprimernem položaju, se poveča obremenitev na vratne mišice, kar posledično privede do napetosti, krčev in bolečin.

Najpogostejši primer nepravilne drže lahko opazimo med sedenjem za računalnikom, pri katerem po navadi glavo pomaknemo naprej, kar povzroči čezmerno obremenitev vratnih mišic.

Prav tako lahko do problematičnih bolečin privedeta dolgotrajna stoja in nepravilno dvigovanje težkih bremen.

Povzročitelj bolečin v vratu je lahko tudi spanje v neudobnem položaju ali uporaba nepravilno nastavljenega vzglavnika.

FOTO: Medicofit

Velikokrat sta za naše težave kriva tudi stres in anksioznost. Ko smo pod stresom, se naše telo namreč odzove s fiziološkimi spremembami, kar se kaže v povečani mišični napetosti.

Poleg fizioloških učinkov lahko stres in anksioznost vplivata tudi na naše vedenje in neprimerne položaje telesa, ki slabo vplivajo na optimalno aktivnost vratnih mišic.

Pomanjkanje telesne dejavnosti je še en pomemben vidik, ki prispeva k nelagodju in bolečinam v vratu. Ko naše telo ni dovolj aktivno, mišice postopno oslabijo, zmanjša pa se tudi njihova sposobnost podpore telesu.

Neredna telesna aktivnost lahko vodi tudi v zmanjšano gibljivost vratu, kar dodatno povečuje možnost nastanka bolečin.

Za vaše bolečine so lahko krive tudi poškodbe vratu. Obstaja več vrst poškodb, ki lahko prizadenejo vratno hrbtenico in okoliške strukture, vključno z mišicami, sklepi in živci. Naši pacienti največkrat poročajo o:

• nesrečah in padcih: prometne nesreče, padci z višine ter športne poškodbe so pogosti vzroki za poškodbe vratu. Pri teh nesrečah lahko pride do čezmernih sil ali nenadnih gibov, ki lahko poškodujejo vratno hrbtenico, mišice ali ligamente;
• udarcih: neposredni udarci v predel vratu zaradi športnih poškodb ali nesreč na delovnem mestu lahko poškodujejo občutljive vratne strukture;
• whiplash poškodbah: gre za poškodbe ob prometnih nesrečah. Odražajo se z bolečinami, omejeno gibljivostjo in drugimi simptomi;
• športnih poškodbah: aktivnosti, ki zahtevajo hitre premike vratu, kot so kontaktni športi in gimnastika, lahko povečajo tveganje za resne poškodbe vratnega predela;
• degenerativnih spremembah: s starostjo je v vratni hrbtenici značilen pojav degenerativnih sprememb, kot je hernija diska ali osteoartritis, kar spet lahko privede do bolečin.
   

FOTO: Medicofit

Kako obravnava bolečin v vratu poteka v kliniki Medicofit

V kliniki Medicofit bolečine v vratu obravnavamo celostno, s poudarkom na individualiziranem pristopu, ki upošteva specifične potrebe in okoliščine posameznika. Cilj terapij je zmanjšanje bolečin, izboljšanje gibljivosti vratu in dobro počutje pacienta.

Fizioterapevt najprej opravi celostno oceno stanja pacienta, ki vključuje pregled zdravstvene anamneze, oceno simptomov, drže, gibanja in funkcionalnosti vratnega predela.

Pomembno je, da pri pacientu najprej izključimo resne patologije in preverimo morebitno prisotnost rdečih zastav, ki lahko kažejo na resno patologijo, ki zahteva nadaljnje medicinske diagnostične postopke.

Na podlagi ocene oblikujemo individualiziran načrt terapije, ki vključuje različne terapevtske tehnike in pristope, odvisno od specifičnih potreb posameznika.

V sklopu manualne terapije naši fizioterapevti uporabljajo različne tehnike in metode, kot so mobilizacija, manipulacija in masaža, ki pomagajo sprostiti napete mišice, izboljšati gibljivost sklepov in zmanjšati bolečino.

Pacientom se običajno predpišejo tudi posebne vaje za krepitev in raztezanje mišic vratu ter izboljšanje drže. Vaje izvajajo pod nadzorom terapevta v naši kliniki, pozneje pa jih pacient lahko seveda izvaja tudi doma.

FOTO: Medicofit

V nekaterih primerih se kot dodatek k terapiji uporabljajo tudi instrumentalne terapije, kot so elektrostimulacija HITOP, magnetoterapija PERISO, terapija TECAR in laser SUMMUS, za namen lajšanja bolečin, zmanjšanje vnetja in pospešitev procesa okrevanja.

V naši kliniki fizioterapevti ponujajo tudi ergonomske nasvete glede prilagoditve delovnega okolja, pravilne telesne drže med vsakodnevnimi dejavnostmi in svetujejo glede preventivnih ukrepov za preprečevanje ponovnih poškodb ali bolečin.

VIRI

Alghamdi, M. S., Alghamdi, A. F., Almalawi, A. M., Alsulami, R. A., Hazazi, H. A., Al Ghashmari, A. A., Al Dawais, A. S. in Salawati, E. (2023). The Association Between Neck Pain and Psychological Distress Experienced by King Abdulaziz University Students: A Cross-Sectional Study. Cureus. https://doi.org/10.7759/cureus.35685

Cohen, S. P. (2015). Epidemiology, Diagnosis, and Treatment of Neck Pain. Mayo Clinic Proceedings, 90(2), 284–299. https://doi.org/10.1016/j.mayocp.2014.09.008

Evans, G. (2014). Identifying and Treating the Causes of Neck Pain. Medical Clinics of North America, 98(3), 645–661. https://doi.org/10.1016/j.mcna.2014.01.015

Hoy, D. G., Protani, M., De, R. in Buchbinder, R. (2010). The epidemiology of neck pain. Best Practice & Research Clinical Rheumatology, 24(6), 783–792. https://doi.org/10.1016/j.berh.2011.01.019

Kazeminasab, S., Nejadghaderi, S. A., Amiri, P., Pourfathi, H., Araj-Khodaei, M., Sullman, M. J. M., Kolahi, A.-A. in Safiri, S. (2022). Neck pain: global epidemiology, trends and risk factors. BMC Musculoskeletal Disorders, 23(1), 26. https://doi.org/10.1186/s12891-021-04957-4

Mahmoud, N. F., Hassan, K. A., Abdelmajeed, S. F., Moustafa, I. M. in Silva, A. G. (2019). The Relationship Between Forward Head Posture and Neck Pain: a Systematic Review and Meta-Analysis. Current Reviews in Musculoskeletal Medicine, 12(4), 562–577. https://doi.org/10.1007/s12178-019-09594-y

Verhagen, A. P. (2021). Physiotherapy management of neck pain. Journal of Physiotherapy, 67(1), 5–11. https://doi.org/10.1016/j.jphys.2020.12.005

Naročnik oglasne vsebine je Medicofit