Neomejen dostop | že od 9,99€
Z najdaljšim dnem se je uradno šele začelo poletje, a že precej pred tem so se v številnih državah borili z ekstremno visokimi temperaturami, kar spravlja v skrb nastopajoče na olimpijskih igrah, ki se bodo začele 26. julija. Francoska meteorološka agencija Météo France je napovedala, da obstaja 70-odstotna možnost, da bo julija in avgusta bolj vroče kot običajno. Prav lahko se zgodi, da Japonska, ki je gostila zadnje poletne olimpijske igre, ne bo obdržala rekorda najbolj vročih iger doslej.
Zaskrbljenost je še povečalo pred dnevi objavljeno poročilo Ognjeni obroči o vročinskih tveganjih na bližajočem se športnem dogodku. V njem so opozorili, da bi lahko temperature presegle tiste v Tokiu, ko so športniki tekmovali pri 34 stopinjah Celzija in skoraj 70-odstotni vlažnosti. Nekateri športniki so bruhali in omedlevali, ob igriščih so bili pripravljeni invalidski vozički, na katerih so jih odpeljali, če je bilo treba, je opisano v poročilu. Znan je tudi primer ruskega tenisača Daniila Medvedjeva, ki je med dvobojem zaradi vročine dvakrat prosil za prekinitev. Ko ga je sodnik vprašal, ali lahko nadaljuje, je odvrnil: Lahko nadaljujem, ampak lahko umrem.
V poročilu, pri pripravi katerega so sodelovali znanstveniki in enajst nekdanjih olimpijcev, so navedeni tudi eden od preteklih vročinskih valov v Franciji, leta 2003, ko je umrlo več kot 14.000 ljudi, in zadnja leta rekordnih temperatur, ki so presegle 42 stopinj Celzija. Od leta 1924, ko je Pariz nazadnje gostil olimpijske igre, so se poletne temperature v francoski prestolnici v povprečju zvišale za 1,8 stopinje Celzija.
»Segrevanje planeta bo za športnike dodaten izziv, ki lahko negativno vpliva na njihovo uspešnost in na spektakel olimpijskih iger. Visoke temperature večajo nevarnost za bolezni, povezane z vročino, tudi med drugimi udeleženci, vključno z osebjem in gledalci,« je opozoril Jo Corbett, profesor za okoljsko psihologijo na Univerzi v Portsmouthu, in pristojne med drugim pozval, naj razmislijo o premiku dogodka bodisi v hladnejše mesece ali hladnejše dele dneva.
Eden od razlogov za skrb je letošnji enormni vročinski davek, najhujši je bil med nedavnim muslimanskim romanjem hadž v Savdski Arabiji. Natančno število žrtev najbrž nikoli ne bo znano, ocenjujejo pa, da je zaradi izpostavljenosti veliki vročini – temperature so presegle 50 stopinj Celzija – umrlo več kot tisoč vernikov, večinoma neregistriranih, saj si romanja, enega od petih stebrov islama, po uradni poti niso mogli privoščiti.
Največ žrtev je iz Egipta, več kot 650, o umrlih so poročali še iz približno desetih držav. Lani je med hadžem izgubilo življenje okoli tristo romarjev, večinoma iz Indonezije, so poročali v Guardianu. Prihodnje leto bo romanje enajst dni prej, ko bodo temperature morda nekoliko nižje. V študiji revije Geophysical Research Letters so že pred petimi leti napovedali, da bo vročinski stres zaradi podnebne krize presegel »prag skrajne nevarnosti« med letoma 2047 do 2052.
Na prvi poletni dan so se kuhali tudi v Srbiji, kamor je privela vroča fronta iz severne Afrike. Zdravstvene oblasti so razglasile rdeči alarm in prebivalstvu odsvetovale zadrževanje na prostem, zdravniki beograjske službe za nujno pomoč so posredovali več kot stokrat, da so oskrbeli ljudi s srčnimi in kroničnimi zdravstvenimi težavami, je poročal Reuters.
O domnevnih žrtvah zaradi vročine so poročali tudi iz Grčije. Prvi znani primer je bil priljubljeni televizijski voditelj in zdravnik Michael Mosley, ki se je pri visokih temperaturah odpravil na sprehod. Za njim so našli dve trupli pogrešanih turistov, tri še iščejo. Uradni vzrok smrti še ni znan, toda strokovnjaki so posvarili, da ljudje podcenjujejo učinke vročine.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji