V Meki muslimani začenjajo hadž v senci vojne v Gazi

V Savdski Arabiji se bo danes začelo letno romanje muslimanov v Meko, hadž. Potekalo bo v senci trpljenja milijonov Palestincev zaradi vojne na območju Gaze, zato so savdske oblasti romarje že opozorile, da političnih akcij ne bodo tolerirale. Na hadž so povabile tudi tisoč romarjev »iz družin mučenikov« v Gazi.

Po pričakovanjih se bo romanja udeležilo več vernikov kot lani, ko jih je bilo več kot 1,8 milijona. Že v ponedeljek so namreč oblasti sporočile, da je v Meki 1,5 milijona romarjev, večinoma iz tujine. Danes se jim bo v tem svetem muslimanskem mestu po pričakovanjih pridružilo še več sto tisoč Savdijcev, poročajo tuje tiskovne agencije.

Velike množice so se na tem, enem najbolj množičnih dogodkov na svetu, v preteklosti že izkazale za nevarne, nazadnje leta 2015, ko je med obredom kamenjanja hudiča v Mini nastal stampedo, v katerem je umrlo okoli 2300 ljudi. To je bila najbolj smrtonosna nesreča na hadžu.

Visoke temperature, lani 2000 ljudi doživelo vročinski stres

Obredi v Meki in njeni okolici bodo sicer znova potekali v času visokih poletnih temperatur. Vremenoslovci napovedujejo, da bo povprečna temperatura znašala okoli 44 stopinj Celzija.

Zaradi visokih temperatur je lani med hadžem najmanj 2000 ljudi doživelo vročinski stres, ki se kaže kot vročinski udar, izčrpanost, krči in izpuščaji. Verjetno je bilo prizadetih veliko več ljudi, saj vseh niso obravnavali v bolnišnicah.

FOTO: Fadel Senna/AFP

V času izraelskih vojaških operacij proti palestinskemu islamističnemu gibanju Hamas v Gazi, ki so v osmih mesecih zahtevale več kot 36.000 palestinskih življenj, prebivalce v enklavi pa pahnile v humanitarno katastrofo, je po ocenah poznavalcev letos težko izključiti možnost protestov in drugih izrazov podpore Palestincem.

Hadž je eden od petih stebrov islama

Hadž je za Savdsko Arabijo pomemben tudi s finančnega vidika, saj mu prinaša milijarde ameriških dolarjev, medtem ko si ta največja svetovna izvoznica surove nafte prizadeva razviti turizem.

Hadž je eden od petih stebrov islama, ki naj bi se ga vsaj enkrat v življenju udeležil vsak polnoleten, zdrav in finančno sposoben musliman.

V okviru obredov se romarji večkrat sprehodijo okoli svetišča kaba v Veliki mošeji v Meki. Med najpomembnejšimi trenutki petdnevnega romanja pa je dan pred kurban bajramom, ko se vsi romarji zberejo na gori Arafat, na kateri je imel po izročilu prerok Mohamed svojo zadnjo pridigo. Tu romarji molijo in berejo verze iz Korana ter premišljujejo o sebi in svojih dejanjih. Po sestopu z gore sledi tradicionalno kamenjanje hudiča v Mini. Ta obred zaznamuje tudi začetek kurban bajrama, ki je poleg ramazanskega bajrama drugi najpomembnejši praznik za muslimane.