Benetke osvojila viktorijanska junakinja

Film Poor Things (Uboga bitja), ki ga označujejo za znanstvenofantastično črno komedijo, četudi zanjo avtor, grški režiser Jorgos Lantimos, težko reče, kaj pravzaprav sploh je, je z zlatim levom glavni nagrajenec 80. Beneškega filmskega festivala. Festival je zaradi stavke zaznamovala odsotnost hollywoodskih ustvarjalcev, zaradi tega v Benetke ni bilo niti glavne igralke Emme Stone, o kateri je Lantimos ob prejemu nagrade dejal, da filma ne bi bilo brez nje, »še enega neverjetnega bitja«.

Med 23 filmi v glavnem tekmovalnem programu so bile adaptacije biografij znanih zemljanov, skladatelja, dirigenta in pianista Leonarda Bernsteina (film v režiji Bradleyja Cooperja Maestro), žene slavnega pevca Elvisa Presleyja (Priscilla Sofie Coppola) in avtomobilistične legende Enza Ferrarija (Ferrari Michaela Manna).

Žirijo, ki ji je predsedoval Damien Chazelle (Dežela La La), še en Emmi Stone dobro znani režiser, je najbolj prepričala filmska pripoved s fiktivno junakinjo Bello Baxter. Življenje ji je leta 1992 z istim naslovom Poor Things vdihnil škotski pisatelj Alasdair Gray, zgodba pa sledi mladi viktorijanski ženski, ki si je poskusila vzeti življenje s skokom z londonskega mostu Tower, a jo je nori znanstvenik (Willem Dafoe, zaradi stavke prav tako odsoten v Benetkah) po frankesteinovsko obudil z otroškimi možgani.

Emma Stone v vlogi Belle Baxter odrašča in odkriva nove stvari, tudi spolnost, in z razuzdanim odvetnikom (Mark Ruffalo) pobegne na nadrealistično odisejado samoodkrivanja in osvoboditve. Foto Atsushi Nishijima/20th Century Studios

Ko Emma Stone oživi, ​​je pravzaprav otrok v telesu odraslega, skozi film odrašča in odkriva nove stvari, tudi spolnost, in tako z razuzdanim odvetnikom (Mark Ruffalo) pobegne na nadrealistično odisejado samoodkrivanja in osvoboditve ter naposled postane emancipirana ženska.

Poor Things je, kot je izpostavljeno v poročilih in kritikah, neobičajno spolno ekspliciten film, ali po besedah glavne junakinje, ki se v njem pogosto pojavi gola, se v filmu dogaja veliko »besnega skakanja«. Kritik Independenta Geoffrey Macnab je prepričan, da je 34-letna Emma Stone pokazala najbolj drzno igro v dozdajšnji karieri, v vlogi, ki ji je naložila velike fizične in psihične napore.

Sodoben kljub psevdoviktorijanskemu času

Režiser je priznal, da sta h komunikaciji in razvijanju lika, zlasti pri odkritih in absurdnih spolnih prizorih, pripomogla ustvarjalno zaupanje in bližina, ki sta ju z Emmo Stone vzpostavila pri prejšnjih projektih. Prvič pred petimi leti pri večkrat nagrajeni opolzki, črni kostumski drami o spletkah na britanskem kraljevem dvoru Najljubša, potem pri kratkem filmu Bleat in nato še pri And.

Toda Lantimos je izrekel priznanje tudi intimni koordinatorki Elle McAlpine, ki je vsem olajšala delo. »Zelo se mi je zdelo pomembno, da ne posnamem filma, ki bi bil čistunski, ker bi to izdalo glavno junakinjo. Zato je bila potrebna samozavest, Emma se ni smela sramovati svojega telesa in golote. To je takoj razumela,« so njegovo izjavo povzeli v Hollywood Reporterju.

Snemanje seksualnih prizorov je olajšala tudi produkcija. Pri tem zahtevnem studijskem filmu so lahko sestavili scenografijo in osvetlili prizore tako, da so bili na snemanju poleg igralske zasedbe prisotni le trije ljudje, kar je po Lantimosovih besedah ustvarilo sproščeno in intimno okolje.

Kot najboljša igralka je bila nagrajena Cailee Spaeny za upodobitev Priscille Presley v filmu Priscilla Sofie Coppola. Foto Tiziana Fabi/AFP

Kritiki so film označili za »instantno klasiko«, lahko bi se zgodilo, so napovedali, da bi z njo ponovil uspeh, ki ga je dosegel s filmom Najljubša, ki je po dveh nagradah v Benetkah – veliki nagradi žirije in nagradi za najboljšo igralko Olivii Colman leta 2018 – dobil vrsto nagrad. Po avtorjevem prepričanju se njegova aktualna uspešnica kljub psevdoviktorijanskemu času zdi sodoben film predvsem po tem, kako raziskuje svobodo in dojemanje sveta ter položaj žensk v družbi.