Bela potuje proti severu, Riki in Kiki še v Sudanu

V Društvu za opazovanje ptic Slovenije in Elektru Ljubljana te dni s skrbjo in nestrpnostjo sprem­ljajo podatke drobne GPS-naprave, ki je še na območju Sudana, a se premika proti severu. Signal, ki so ga znova zaznali 5. marca, in njegovo premikanje na sever sta dober znak. Napravo namreč na hrbtu nosi Bela, ki je vključena v projekt preučevanja selitvenih poti mladih belih štorkelj Leti, leti štorklja, in podatki, ki jih pošilja, kažejo, da se bo morda kot prva izmed štorkelj, vključenih v projekt, vrnila v Slovenijo.

Bela je sicer najstarejša štorklja v projektu. Še kot mladičema so njej in njenemu bratu Srečku GPS-sledilno napravo oprtali poleti leta 2019. Srečko kljub svojemu imenu žal ni imel sreče, saj se je njegovo prvo poznopoletno potovanje na jug končalo tragično. Kot ena redkih štorkelj iz vzhodne Evrope si je izbral pot prek Italije in Gibraltarja, a se je GPS-signal nehal premikati v Tuniziji. Slovenska ornitologa sta septembra leta 2019 šla po njegovi sledi in ga izsledila na nekem smetišču v tej državi, kjer se je nesrečno zapletel v plastično vrečko in poginil.

Bela ni izbirčna

Bela je svojo pot prek Turčije v Afriko dobro prestala, morda tudi zato, ker ni bila ravno izbirčna. Svojo prvo zimo na jugu je namreč v celoti preživela ob bazenih za odpadne vode v egiptovskem letovišču Šarm el Šejk. Njeni slovenski sledilci so ves ta čas trepetali za njeno življenje, saj so na teh bazenih pogoste množične zastrupit­ve ptic. A Bela je preživela. V letu 2020 se je spomladi sicer začela pomikati proti severu, vendar se je pozneje vrnila še južneje, v Sudan. Njen signal je prihajal tudi iz Čada, večji del lanskega poznega poletja in jeseni pa se je zadrževala v bližini treh namakalnih polj v delti Nila. Novembra lani je signal njenega nahrbtnička sicer izginil in so že mislili, da je tudi ona poginila, toda pred kratkim se je znova pojavil.

Tako so v DOPPS lerta 2019 z GPS nahrbtničkoma opremili Belo in Srečka. Foto Damijan Denac Delo

In ne, Bela se v južnih krajih ni izgubila. Vsi mladiči belih štorkelj namreč prva tri ali štiri leta življenja preživijo na svojih toplejših selitvenih ciljih in se na gnezditvena območja vrnejo šele, ko spolno dozorijo ali kvečjemu kakšno leto prej. Zato sodelavci projekta tudi sicer niso pričakovali, da bi se v Slovenijo vrnila pred letošnjo pomladjo. Pa vendar so bili v skrbeh, da časa za vrnitev ne bo dočakala.

Najbolj stresen čas v življenju selivk

Kar štiri od sedmih belih štorkelj, ki so jih v sklopu projekta opremili s sledilniki od leta 2019 do lani, namreč niso več žive. Kot smo že omenili, je prvi poginil Belin brat Srečko na smetišču v Tuniziji. Za tri mladiče, ki so jih opremili leta 2020, se je dolga in nevarna selit­vena pot končala še v istem letu: Čarlija so ustrelili v Sudanu, Oto je brez sledu izginil v Čadu, Lola pa si je že v Turčiji zlomila nogo in ji na veterinarski fakulteti, kamor so jo prinesli najditelji, niso več mogli pomagati.

Na spletnem sledilniku tako lahko spremljamo le še gibanje najstarejše Bele, ki je doslej preletela že skoraj 42.000 kilometrov, in najmlajših dveh, lanskih mladičev iz gnezda v Zburah na Dolenjskem Kikija in Rikija, ki se trenut­no zadržujeta v Sudanu.

Dopps in Elektro Ljubljana s projektom Leti, leti štorklja sodelujeta tudi v mednarodni raziskavi organizacije Bird life international, ki zbira podatke o vzrokih smrti ptic selivk na dolge razdalje. Do zdaj pridobljeni podatki kažejo, da je čas selitve najnevarnejše in najbolj stresno obdobje v živ­ljenju ptic in da predvsem veliko mladičev ne preživi dolgih popotovanj.