Značilnosti in specifike lokalnega prostora in okolja so nekdaj narekovale principe gradnje, izbor materialov in njihovo obdelavo, razmah sodobnega načrtovanja mest in gradnje objektov pa lokalnost zanemarja in hkrati izdatno obremenjuje okolje, opominja aktualna razstava Arhitektura inventura v Cankarjevem domu, ki je na ogled do 23. marca. Eden od primerov zadnjih dveh let, ki razume tradicijo in izkazuje trajnost, je apartmajska hiša s petimi enotami v Bohinjski Bistrici. Vse premorejo poglede na okoliške hribe, od Triglava do Vogla, Koble in Soriške planine.

Da arhitekt vselej nastopa z odgovornostjo do kraja, je prepričan tudi arhitekt Blaž Rupar iz 3biroja, ki je s kolegi zasnoval apartmajsko hišo v Bohinjski Bistrici za zakonca Mateja in Janjo Križaj. Kupila sta zemljišče in se za načrtovanje povezala z njimi, kot lastnika mizarstva tudi sicer sodelujeta s 3birojem, drugih niti iskala nista. Vesela sta bila predvsem, da so hitro razumeli, kaj si želita, je povedala Janja Križaj.

Območje Bohinjske Bistrice je varovano območje s strogimi prostorskimi akti, nad izvajanjem katerih bedi Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, zato pridobivanje gradbenega dovoljenja ni bilo ravno lahko, priznavajo. Zasnovali so avtohton, tradicionalen volumen z nekaj posebnostmi, predvsem pa so se navezali na lokacijo s pogledi na Triglav, na potok Rako in Črno prst. A spomeniška služba je bila na začetku do projekta kritična, šele ko so ga predstavili z maketo, ki je ponazorila, da se hiša s streho kot glavno oblikovalsko potezo poenoti s preostalimi objekti v okolici, se je strinjala.

Četudi podrobnejši pogled razkrije, da je hiša nekoliko posebnejša, v celoti daje vtis tradicionalne, tako v odnosu do prostora kot pri višini, masi in proporcih. FOTO: Miran Kambič

»To je za kraje značilen volumen močne strehe, ki je monolitna. Spodnji del strukture smo zamaknili v smeri pogledov na Triglav na eni strani ter na potok Rako s Črno prstjo v ozadju na drugi, južni strani. Tako smo dosegli, da ima vsak apartma svojo intimo in pogled.

Četudi podrobnejši pogled razkrije, da je hiša nekoliko posebna, v celoti daje vtis tradicionalne, tako v odnosu do prostora kot pri višini, masi in proporcih. Zdi se, kot bi tam stala že od nekdaj, a ima hkrati zaradi svoje posebne zasnove večjo kakovost notranjega prostora,« je povedal arhitekt Blaž Rupar.

Bohinjski stavbarski tradiciji, zlasti kozolcem, so sledili tudi pri izbiri materialov. Nekoč so pri slopih uporabljali kamen, arhitekti pa so v tem primeru izbrali vidno obdelan beton. Zaradi trajnosti in tudi lepšega staranja so namesto tradicionalno izbranega smrekovega lesa raje uporabili macesnovega, uporabili pa so tudi za te kraje značilne strešnike, tako imenovane betonske špičake, ki so ročno izdelani.

Spodnji del strukture so zamaknili v smeri pogledov na Triglav na eni strani ter na potok Rako s Črno prstjo v ozadju na drugi, južni strani. FOTO: Miran Kambič

Hiša je z vidika izbora materialov in oblikovanja racionalna, iskrena. Konstrukcija je kombinirana – lesene stene in stropnike v prečni smeri dopolnjujejo protipotresni armiranobetonski zidovi, ta logika pa je prevedena tudi v fasado, ki je kombinacija lesene in ometane.

Konstrukcija je narekovala oblikovanje notranjih prostorov. Les, beton vidne obdelave in omet se kažejo tudi v interierju, ki so ga arhitekti oblikovali in izdelali v sodelovanju z naročnikoma. Kot je poudaril sogovornik arhitekt, je lokacija prekrasna, saj se z nje odpira natančno takšna silhueta Triglava, kakršno je minuli teden prikazala otvoritvena slovesnost svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju v Planici.

Čim več lesa

Lastnikoma se je zdela zanimiva predvsem zamisel odvzemanja volumna, 45-stopinjski predpisan naklon strehe pa je prinesel še nekaj dodatnega prostora, zato so število apartmajev s prvotno treh lahko povečali na pet, je razkrila Janja Križaj. Apartmaji so veliki med 40 in 80 kvadratnimi metri, vsak ima svojo teraso z zagotovljeno intimo pred drugimi gosti v hiši.

Lastnika sta si želela, da bi gostje občutili toplino, ki jo daje njun dom, zato sta si prizadevala za vgradnjo čim več masivnega lesa. FOTO: Vida Dimovska

Tem sta Janja in Matej želela tudi zagotoviti, da bi občutili toplino lesa, ki jo daje njun dom, zato sta si prizadevala za vgradnjo čim več masivnega lesa.

Vse, kar je iz tega naravnega materiala, od stenskih in stropnih oblog do pohištva, so izdelali v domači mizarski delavnici. Strope so ročno skrtačili. Vgradili so kar nekaj starega lesa, denimo stare pode, ki sta jih rešila pred uničenjem, pa tudi les, ki je več let potopljen ležal v vodi na Dolenjskem.

Znano je, da star les ponovno uporabljajo predvsem na Tirolskem, kamor sta se pred časom odpravila na poučitev, kaj z njim počnejo, kako ga obdelujejo. Direktor mizarskega obrata, ki sta ga obiskala, prijazen možak, jima je rekel, češ, ne bodite nori in ne kupujete starega lesa pri nas, saj ga mi kupujemo pri vas in po vsem Balkanu, potem ga obdelamo in vam ga prodamo nazaj.

Od tedaj niti ene deske več nista kupila v Avstriji. »Zdaj ljudje že vedo, da rešujeva star les, marsikdo, ki se hoče znebiti starih podov, kozolca ali česa podobnega, naju po takšnih ali drugačnih povezavah pokliče. Zelo nama je hudo, če se to uniči. V tej hiši je vgrajen 114 let star macesnov les, nekaj je tudi stare smreke, ki smo ju še toplotno obdelali zaradi morebitnih škodljivcev. Naši predniki so zelo dobro vedeli, katero vrsto lesa je treba uporabiti na osončeni in katero na senčni strani kozolca,« je še razkrila naročnica.

Lastnika sta si želela, da bi gostje občutili toplino, ki jo daje njun dom, zato sta si prizadevala za vgradnjo čim več masivnega lesa. FOTO: Vida Dimovska

Les, ki so ga potegnili iz vode na Dolenjskem, zdaj krasi sprejemno recepcijo, kjer si gostje lahko postrežejo s kavo, sadjem ali brezalkoholnimi pijačami. »Vzeli smo ga, ga obdelali in zdaj bo živel naprej. Pogosto opazim, kako so zlasti gostje iz eksotičnih dežel navdušeni nad lesom,« je dodala Janja Križaj.

Les potrebuje nego

Oprema apartmajev je le iz masivnega lesa; čeprav se gostje nenehno menjajo, so se odločili, da ga zaščitijo samo z oljem. Kako pa se vse skupaj obnese ob tako frekventni uporabi?

»Les potrebuje nego, tako da če se ne bi ukvarjali z mizarstvom, bi zaradi vzdrževanja imeli dodatne stroške. Dvakrat na leto, jeseni in spomladi, ga je treba prebrusiti in na novo naoljiti, a ker to obvladamo, ni težav. Tudi v kopalnicah je veliko lesa, vendar ugotavljamo, da vsi ti kosi iz masivnega lesa z rednim vzdrževanjem ostajajo takšni, kakršni so bili na začetku. Tudi po tleh smo se odločili za parket,« je sogovornica naštela, kaj so izbrali v sodelovanju z arhitekti.

Tudi v kopalnicah je veliko lesa, a kot ugotavljata naročnika, vsi ti kosi iz masivnega lesa z rednim vzdrževanjem ostajajo takšni, kakršni so bili na začetku. FOTO: Vida Dimovska

Hiša živi dobro leto in pol, a že imajo goste, ki se radi vračajo. Prevladujejo tujci; poleti Nizozemci, Nemci in Belgijci, pozimi je veliko Angležev, Hrvatov pa tudi Slovencev. V resnici se zvrstijo gostje kar z vsega sveta, je povedala sogovornica, veliko jih prihaja tudi iz ZDA, Kanade, Japonske, celo z Nove Zelandije, iz Singapurja in Dubaja.

»Veliko je družin, pri čemer kar pogosto slišim, da so naše apartmaje pravzaprav izbrali njihovi otroci. Kot ugotavljam vsakokrat znova, pa imajo tujci nemalo težav, tako, denimo, z upravljanjem televizije kot pomivalnega stroja, tako da lahko rečem, da smo Slovenci v tem pogledu zelo razgledani,« je sklenila in dodala, da jim njihovega družinskega apartmaja pod isto streho še ni uspelo dokončati.

Hiša z apartmaji Bohinjska Bistrica

Naročnika: Matej in Janja Križaj

Projektantska skupina: prof. Janez Koželj, Tina Rupar Kobe, Blaž Rupar, Maruša Jamnik, Črt Jaklič (3biro)

Tip: turistični objekt
Površina: 375 m²

Konstrukcija: lesena in armiranobetonska

Fasada: lesena prezračevana in ometana

Notranja oprema: Mizarstvo Križaj