Ambulanta, kjer se reševanja bolečin v hrbtenici lotevajo drugače

Bolečine v hrbtu so eden najpogostejših razlogov, zakaj ljudje poiščejo zdravniško pomoč. Kako najbolje skrbeti za zdravo hrbtenico, kaj povzroča težave in katere so tiste, ki jih lahko z učenjem pravilnega gibanja najbolje odpravimo, smo vprašali doktorja kineziologije in specialista za bolečine v hrbtenici Dejana Kernca, ki je med delom na Ortopedski kliniki v UKC Ljubljana razvil poseben protokol za hitrejše okrevanje po operaciji ledvenega dela hrbtenice. Ta protokol je zdaj temelj, na katerem že sedem let svoj uspeh gradi tudi ambulanta Re.aktiv, ki je pomagala odpraviti bolečine v hrbtenici že več kot 2000 posameznikom.

V ambulanti Re.aktiv, ki jo vodi Dejan Kernc, so zgodbe s srečnim koncem stalnica. »Skoraj vsak teden se pri nas odvije kakšna dobra zgodba. Eden naših prvih pacientov je vprašal, ali bo na koncu terapije kaj 'zašvical'. 'To bomo še videli,' sem mu rekel. Ni 'zašvical', mu je pa menda v glavi kar 'zvonilo' od vsega novega. Točno to se zgodi vsem, a ko usvojijo vse novosti, hitro napredujejo. Ta gospod se nam že nekaj let javlja, kako dela na vrtu in seka drva, in nam gredo kar lasje pokonci od veselja. Prihajajo ljudje, ki so opravili že 20 ur drugih terapij, in v nekaj terapijah pri nas jih naučimo pravilnih vzorcev. Včasih kdo potoči tudi kakšno solzo, saj obžaluje, da ni prišel že prej. To je res ganljivo in teh primerov je res veliko,« pripoveduje Dejan Kernc. Največ uspeha imajo pri protruzijah in hernijah diska.

Kakšna je naloga hrbtenice v našem telesu?

Hrbtenica je osnovna struktura telesa, daje podporo celotnemu telesu in sodeluje pri njegovem premikanju, tudi prstov na roki. Zato nastopijo tako velike težave, ko pride do zapletov s hrbtenico. Ravno včeraj mi je v ambulanti nekdo rekel, da ne razume, zakaj ga med smučanjem hrbtenica ni bolela. Razložil sem mu, da med smučanjem stabilizira hrbtenico, zaradi tega lahko smuča, medtem ko drugih stvari ne more početi.

Če ima hrbtenica dovolj podpore, deluje normalno, če ne, pride do težav in največkrat se pojavljajo v ledvenem in vratnem delu. Zgornji del telesa je velik in se prav na ledvenem delu »strižejo« velike sile. Vratni del je zelo obremenjen zaradi velike teže glave.

Čeprav vemo, kaj je dobro za naše telo, ima še vedno zelo veliko ljudi bolečine v hrbtenici. Zakaj se je temu tako težko izogniti?

Poglejmo najprej vzroke zunaj sebe. Ker hodimo po dveh nogah, je obremenitev hrbtenice popolnoma drugačna kot pri živalih na štirih nogah. Če se dovolj gibamo, ima hrbtenica dobro podporo. Ker smo si življenje močno »olajšali«, se premalo gibamo in naprezamo, kar je problematično za hrbtenico. Že ko hodimo, se mišice ob hrbtenici malce naprezajo in poskrbijo za minimalno stabilizacijo.

Kdaj bi se morali bolj intenzivno začeti ukvarjati z zdravjem hrbtenice, da v zrelejših letih ne bi imeli toliko težav, oziroma kdaj je zadnji čas in kaj najbolj priporočate?

Predvsem premalo naredimo za svojo hrbtenico v zgodnji fazi težav, ko še ni hudo. Ampak taka je pač človeška narava. Na začetku težav imamo ogromno preprostih in učinkovitih možnosti, kako se lotiti reševanja, ampak seveda, ker težave pometamo pod preprogo, se začnejo vračati kot bumerang z vedno večjo intenzivnostjo. Bolj pometamo, bolj se vračajo.

Idealno bi bilo, da se z zdravjem hrbtenice začnemo ukvarjati takoj, ko se začne zapletati. Hrbtenica nas začne opozarjati in od nas je odvisno, ali jo bomo poslušali. Na začetku je treba narediti najmanj, vendar je rezultat največji. Včasih nas nekaj boli 14 dni in nekih gibov sploh ne moremo več opravljati. Velikokrat je potem treba opraviti operativno zdravljenje in šele takrat se nekateri odločijo, da bodo ukrepali.

Bi morali ves čas delati vaje za hrbtenico kot nekakšno osnovno osebno higieno?

Lahko bi tako rekli, vendar nisem prevelik privrženec pristopa, da bi morali stalno izvajati vaje za hrbet, nekateri se lahko tega celo ustrašijo. Predvsem gre za prilagoditev vsakodnevnega gibanja. Ko začutimo, da nas neki gib zaboli, bi morali najti način, da se ta bolečina ne bi več ponavljala. Tako bi odstranili vzrok in ne samo posledice. Bistvo je odstranjevanje vzroka bolečin.

Ali vseeno obstaja kakšen splošen recept za zdravo hrbtenico?

Kot splošen recept bi svetoval, da stabilizacijo, s katero razbremenjujemo hrbtenične strukture, vkomponiramo v vsakdanje življenje. To je kot hoja, ki je ne treniramo vsak dan, ampak jo pač izvajamo in jo »znamo«, o njej ne razmišljamo. Prav je, da pravilno gibanje pride v našo podzavest, kar pa zahteva natančno učenje in implementacijo, šele potem postane del nas in to je tista sprememba, ki jo potrebujemo.

Kaj pomeni »stabilizacija« hrbtenice?

Velike trebušne in hrbtne mišice, ki naredijo gib, niso pripete neposredno na hrbtenico. Lahko jo samo stiskajo, ne morejo je pa stabilizirati.

Stabilizacijske mišice so majhne in so pripete z enega vretenca na drugega ali tretjega. Ko se te stisnejo, ne morejo narediti giba, ker so prenežne in velike le nekaj centimetrov. Lahko pa hrbtenico stisnejo in jo spremenijo v togo strukturo.

Za primer: stegenska mišica je v enem kosu in lahko prenese ogromne sile. Hrbtenica pa je iz 33 delov, ki se premikajo. Stabilnost, s katero potem lahko prenašamo velike sile, ji moramo zagotoviti mi in v tem tiči vzrok težav.

Skupaj z ekipo ortopedov, fizioterapevtov in kineziologov ste na Ortopedski kliniki v Ljubljani razvili vadbeni protokol za varno okrevanje po operaciji ledvene krivine. Kako deluje protokol?

Protokol je bil prvotno namenjen osebam po operaciji. Po operaciji ledvene hrbtenice – zatrditve vretenc – smo poskušali pacientom na Ortopedski kliniki pomagati hitreje okrevati. Pacienti za okrevanje potrebujejo načeloma tri mesece, preden gredo v toplice, in potem pol leta, da se vrnejo v službo. V enem letu torej pridejo na raven zdravega posameznika. Z našim protokolom se je to obdobje skrajšalo na tri mesece, kar pomeni, da so bili na ravni zdravih posameznikov že, preden so odšli v toplice. Struktura ledvene hrbtenice se po operaciji zaraste v približno devetih mesecih. Zaradi dobre stabilizacije in znanja, ki so ga imeli naši pacienti, so že v nekaj mesecih lahko dvigovali določena bremena brez kakršnih koli posledic, saj so stabilizacijske mišice dobro opravljale delo. Na podlagi teh ugotovitev sem potem oblikoval protokol Re.aktiv, ki ga uporabljamo v ambulanti Re.aktiv.

Rezultat dobre stabilizacije je boljša kakovost življenja. Pomembno je bilo, da smo se posvetili vsakemu pacientu posebej.

Ali je način za stabilizacijo majhnih, kratkih mišic pri vseh ljudeh enak?

Vsi moramo stisniti mišico, da bomo upognili komolec. Kako pridemo do tega, je različno. Vsak ima svoje posebnosti, omejitve in težave. Pot do cilja je različna in mora biti obvezno individualno prilagojena, medtem ko je izvedba stabilizacije vedno enaka. Možgani pošljejo signal »stisni te mišice« in te mišice se stisnejo. Samo vedeti morate, ali ste to res naredili ali ne.

Kako vaši pacienti ohranjajo motivacijo med zdravljenjem oziroma rehabilitacijo?

Zelo velika motivacija je bolečina, zaradi nje sploh pridejo k nam. Pomembno je, da pacient razume delovanje organizma in zakaj prihaja do bolečin. Pri nas jim vse natančno razložimo in potem so pripravljeni na učenje. Poskušamo se izogibati temu, da bi pacient moral vsak dan telovaditi. Želimo, da nove vzorce gibanja vkomponira v svoje življenje. Ko jih enkrat obvladajo, postanejo tako samoumevni, da se z njimi sploh ne ukvarjajo več.

Kakšno vlogo pri težavah s hrbtenico imajo masaže?

Nekakšno vlogo imajo. Tudi pri nas delo kombiniramo s terapevtskimi masažami, ampak moramo vedeti, zakaj jih uporabljamo, ker pri nas odstranjujemo vzroke. Masaže odpravljajo posledice, bolečino. Če odstranimo posledico, vzrok še vedno ostane. Z masažami lahko hitreje napredujemo, vendar moramo še zmeraj spreminjati vzrok težav.

Koliko mladih hodi k vam?

K nam hodijo tudi mladi – predvsem s skoliozami, ki so večinoma prirojene, nekaj mladih imamo tudi zaradi neprimernih obremenitev pri športnih aktivnostih. Sem izredno fasciniran nad njihovo predanostjo.

Pri mladih med 20. in 30. letom opažamo porast težav, ki so bile prej prisotne pri starosti od 30 in nad 40 let. Teh ni tako malo, kar je skrb vzbujajoče.

Med najpogostejšimi težavami s hrbtenico so t. i. nespecifične bolečine v križu – kdaj govorimo o njih?

Nespecifične bolečine v hrbtenici so različno močne bolečine, pri katerih s slikovno diagnostiko, magnetno resonanco ali ultrazvokom ne ugotovimo vzroka.

Kako prepoznati hernijo diska?

Pri herniji diska so bolečine močnejše, saj se disk izboči in lahko pritisne na živec. Ko močno pritisne, se bolečina seli navzdol po nogi, do stopala, je zelo intenzivna in vas omeji pri kakršnem koli delu, izgubite tudi moč. To so zelo kritične faze. Pri zmerni herniji se bolečina seli v nogo, lahko se tudi malo izboljša, potem pa se ob večjih naporih spet razboli.

Protruzija diska je začetek nastajanja hernije. Kaj je značilno zanjo?

Stvar je popolnoma enaka kot hernija, vendar je manjše intenzitete. Protruzijo in hernijo ločujemo, da vemo, za kakšno stopnjo gre.

Spondilolisteza je stanje hrbtenice, pri katerem eno vretence zdrsne naprej pred vretence pod njim. Zakaj pride do te spremembe?

Spondilolisteza je tretja najbolj pogosta zadeva, ki se pojavlja predvsem pri ženskah zaradi povečane lordoze, hormonskih sprememb in posledično mehkejšega tkiva. Pri tem se eno vretence premakne naprej, s tem se zamakne tudi disk, ki se lahko mimogrede dotakne še kakšnega živca ali hrbtenjače.

Z leti hrbtenica ni več tako stabilna. Spondilolisteza je videti kot stolpec iz kock, ki ima eno kocko malce zamaknjeno. Stabilnost stolpca se zmanjša in ob večji kompresiji lahko pride do bolečine, saj en delček ni več svojem mestu.

To sicer lahko uravnavamo s pravilnim gibanjem in stabilizacijami, vendar se vretenca ne da več postaviti nazaj. V kritičnih situacijah je nujna operacija. V ambulanti s stabilizacijskimi mišicami imobiliziramo ta del, in ker ga stisnemo, se sila prenese na mišice in ne na vretenca. Zato oseba lahko opravi prej problematičen gib, kar je z vidika normalnega življenja zelo pomembno.

V spodnjem delu ledvene hrbtenice ter v prsnem in vratnem predelu se lahko pojavi tudi spinalna stenoza, ki je pogostejša pri starejših od 60 let. Kako jo odkrijemo?

Imamo dve vrsti spinalne stenoze. Pri prvi se lahko zoži kanal zaradi hernije. Pri drugi pa se kanal zoži, ker zaradi prevelike obremenitve kostne strukture ali ligamentov začne »rasti« vretence. Če neko kost preveč stimuliramo, telo to sprejema kot sporočilo, da se mora kost okrepiti, zato začne rasti. Na ta račun začne pritiskati na sosednje strukture. Ta del moramo razbremeniti, da upočasnimo »rast«, in v večini primerov uspe. Imamo pa manj manevrskega prostora kot pri hernijah.

Do zasukane hrbtenice ali skolioze pa lahko pride že v otroštvu. Kako hitro lahko popravimo skoliozo?

Odvisno je, na kateri stopnji je posameznik. Pri skoliozah nikoli ne gre hitro, ker je to stanje podobno, kot če bi bil zamaknjen temelj hiše. Majhen zasuk popravimo z mišicami, ki vlečejo hrbtenico. Mišice je potem treba v tem stanju ohranjati ves čas. Tudi večje ukrivljenosti lahko korigiramo z mišicami, ne moremo pa hrbtenice poravnati. Ljudje s skoliozo morajo zelo natančno in zelo konsistentno delati, potem pa vidimo, koliko telo dopušča. V večini primerov skolioza ni močna in telo dopušča zelo veliko.

Katere težave se najbolj odzovejo na terapije oziroma na protokol Re.aktiv?

Protokol se najbolje obnese pri težavah, ki še niso primerne za operacijo. Operacijam se namreč poskušamo vedno izogniti in 80 % ljudi, ki ima bolečine v križu, ni primernih za operacijo. Vseeno pa gre za težave, ki bolj ali manj omejujejo vsakdanje življenje, in pri teh smo najbolj učinkoviti. Pri njih ne najdemo razloga za bolečine, pa jih vseeno boli.

Po drugi strani pa ljudje praviloma pridejo, ko je nekaj res hudo narobe. Največ pozitivnih izkušenj imamo pri protruzijah in hernijah, ko močne bolečine izžarevajo navzdol po nogi, ter pri stenozah, ko se kanal ob hrbtenjači stisne.

---

Naročnik oglasne vsebine je Re.aktiv